Umor Ismaila Hanije prinaša napetosti, kaj napovedujeta Iran in Hamas?

Do umora Hanije v Iranu je prišlo le nekaj ur po tem, ko so izraelske sile sporočile, da so v napadu na libanonsko prestolnico Bejrut ubile visokega poveljnika Hezbolaha. Sicer so iz libanonskega gibanja kasneje sporočili, da to ni res in da se poveljnik ni nahajal na zadetem območju.

A če jim ni uspelo ubiti enega voditelja, jim je uspelo drugega. Ismail Hanija je bil ubit v zahrbtnem cionističnem napadu na njegovo rezidenco v Teheranu, so sporočili iz gibanja Hamas in prisegli na maščevanje. Hanija, ki je bil skoraj dve desetletji eden glavnih voditeljev Hamasa, se je v Iranu nahajal zaradi inavguracije novega predsednika države. Tudi v brigadi Kasam, oboroženem krilu Hamasa, so se odzvali in dejali, da gre za "kritičen in nevaren dogodek, ki bo bitko popeljal v nove razsežnosti in bo imel velike posledice za celotno regijo". 

Hanija je namreč veljal za zmerno osebo, ki je imela ključno vlogo pri trajnih diplomatskih prizadevanjih za prekinitev ognja. In kako lahko uspe posredovanje, če ena stran ubije pogajalca na drugi strani, se zdaj sprašujejo mnogi, predvsem katarski predsednik vlade, šejk Mohamed bin Abdulrahman al Thani, čigar država sodeluje v pogovorih med Izraelom in Hamasom. 

Zaenkrat še ni potrjeno, da je napad res izvedel Izrael, a to ne bi bilo nič nenavadnega, saj je Izrael v preteklih letih izvedel že več atentatov, med drugim na vodilne jedrske znanstvenike v Iranu. In če se potrdi, da so za napadom stali oni, bo to za Irance pomenilo velik varnostni spodrsljaj, piše Politico. Takoj po napadu se je odzval tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Nasser Kanaani, ki je dejal, da Hanijeva "čista kri ne bo nikoli zapravljena", in obljubil, da se bo vez med Palestinci in Iranci zdaj le še bolj okrepila.

Največja grožnja pa je prišla s strani iranskega vrhovnega ajatole Seyyeda Ali Khameneia, ki je dejal, da je dolžnost Irana, da se maščuje za ta atentat. "S tem dejanjem je zločinski in teroristični cionistični režim pripravil teren za strogo kazen," je posvaril. In kaj je pripravljen Iran vse storiti, da bi se maščeval? Glede na to, da so aprila sprožili obsežen raketni napad na Izrael, bi lahko ta atentat močno povečal možnost iranskega odziva. Izrael namreč že dolgo ubija vodstvo Hamasa. Leta 2004 so z letalskim napadom na Gazo ubili takratnega vodjo Abdela Aziza Rantisija, istega leta pa so ubili še enega od ustanoviteljev skupine Ahmeda Jasina.

Umor Hanije je sicer kar velika moralna spodbuda za Izrael in predstavlja hud udarec za palestinsko skupino. A po skoraj 10 mesecih spopadov v Gazi Izraelu še ni uspelo odstraniti najvišjih voditeljev: vodjo operacije 7. oktobra Jahjo Sinvarja, ki je še vedno na prostosti, ni pa tudi jasno, ali je bil vojaški napad na vojaškega poveljnika Hamasa Mohameda Deifa uspešen.

Kaj je Hanija predstavljal?

V nasprotju z drugimi, bolj vojaškimi glasovi in mnenji je bil Hanija po mnenju diplomatov in uradnikov veliko bolj pragmatičen. "Ni bil le diplomat, ampak zmeren človek, ki je bil pripravljen razmisliti o tem, da sta sprava in diplomacija z Izraelom prava pot," je za Guardian dejal Tahani Mustafa iz Mednarodne krizne skupine. "Bolj ko ubijaš zmerneže, bolj se v ospredje postavljajo trdi in brutalni ljudje. Misliti, da bo kaj takega spravilo Hamas na kolena ali prisilno umirilo gibanje, je zelo napačen izračun."

Čeprav je Hamas dokaj navajen menjave novih voditeljev, bo ta izguba znane osebnosti, kot je bil Hanija, pomenila malce več. 62-letni veteran je namreč vodil odnose gibanja z zavezniki tako v Teheranu kot v širši regiji. Bil je zagovornik političnih in diplomatskih prizadevanj in bi morda lahko pripomogel k prekinitvi ognja, piše Guardian. A zdaj se ta z vsakim dnem zdi vedno dlje in dlje.

Vojna v Gazi je sicer na njem pustila velike posledice. Aprila je izraelska policija aretirala eno od njegovih sester zaradi obtožb, da je komunicirala s člani gibanja. Devet dni pozneje pa so bili v izraelskih zračnih napadih ubiti trije njegovi sini in štirje vnuki. Hanija je sicer zatrdil, da njihova smrt ne bo vplivala na trenutna pogajanja. "Kdor misli, da bo s tem, ko je med pogajalskimi pogovori in pred dogovorom o sporazumu ciljal na moje otroke, prisilil Hamas, da odstopi od svojih zahtev, si dela utvare," je dejal takrat.

Zaskrbljenost med svetovnimi voditelji je vedno večja

Atentat povzroča nemalo skrbi tudi drugod po svetu. Washington in evropske prestolnice se bojijo, da bodo te napetosti zelo kmalu prerasle v regionalni konflikt, zato so se voditelji Francije, Nemčije, Italije in Združenega kraljestva povezali s kolegi v Libanonu, Izraelu in Iranu, da bi preprečili vojno. Pariz in Rim, ki imata v začasnih silah Združenih narodov v Libanonu (UNIFIL) nameščenih več 100 vojakov, sta še posebej izpostavljena tveganju.

Pomemben akter, ki ga ne smemo pozabiti, je tudi Turčija, ki je že zagrozila, da bo posredovala v konfliktu in podprla Palestince. Turško zunanje ministrstvo pa je umor Hanije označilo za gnusen napad. Sam turški predsednik Recep Tayyip Erdogan, ki že tako ne goji prav velikih simpatij do Izraela, je ostro obsodil atentat in dodal, da "cionistično barbarstvo ne bo doseglo svojega cilja". "Upam, da se bo z močnejšim stališčem islamskega sveta in zavezništvom človeštva teror, ki ga Izrael izvaja v naši regiji, zlasti zatiranje in genocid v Gazi, končal," je zapisal Erdogan.

Tudi Moskva, ki velja za Hamasu prijateljsko državo, je obsodila "popolnoma nesprejemljiv politični umor" Hanije, ki se je septembra 2022 v Moskvi srečal z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom. "Menimo, da so takšna dejanja usmerjena proti poskusom ponovne vzpostavitve miru v regiji in bi lahko bistveno destabilizirala že tako napete razmere," je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.

Se je pa od atentata distancirala Bidnova administracija, kot pravi ameriški državni sekretar Antony Blinken, niso bili vnaprej obveščeni o napadu in pri njem niso sodelovali.