"Živ sem," se je med rehabilitacijo v bolnišnici Dmitro Shkarevski oglasil svojim domačim. Takoj po nesreči ni mogel hoditi, niti ni dobro videl. A je kljub temu ohranil svojo pozitivno energijo.
Na noč nesreče so območje Dnipra napadli iranski droni Shaed-136. Podal se je v zrak, da bi jih prestregel, a ob tem se je hudo poškodovalo njegovo letalo. Poškodovanega plovila ni zmogel obvladati, začel je izgubljati na višini. "Obdajal me je ogenj, vse je gorelo. Letalo sem poskušal nadzorovati s pomočjo krmilne palice, a sem ugotovil, da se ne odziva," je povedal. Kljub temu se je v zadnjem trenutku uspel izogniti naselju in pristal na zaledeneli reki.
Postavil se je na noge in padel. Ob tem je začutil ostro bolečino v hrbtenici. "Komaj sem stal na nogah. Težave sem imel tudi z očmi, ničesar nisem videl. Samo zaradi adrenalina sem preživel," opisuje. Njegove krike na pomoč so nato zaslišali v naselju, ki se mu je ob strmoglavljenju uspel izogniti. Rešila sta ga vaščana Oleksii in Katerina, ki pravita, da dogodka do smrti ne bosta pozabila. "Ko smo videli luči sredi noči, smo najprej mislili, da nekdo strelja na nas," sta opisovala. A ob prihodu na kraj nesreče sta ugotovila, da gre za ukrajinskega vojaka, ki potrebuje pomoč. Prepeljala sta ga v vas, kjer ga je oskrbel zdravnik, nato se je zdravil v bolnišnici. Po zaceljenih površinskih ranah ga čaka še dolgotrajna rehabilitacija poškodb. Upa, da bo ta uspešna, saj si želi znova sesti za pilotsko krmilo.
Za poklic se je odločil zaradi svojega očeta, ki je leta 2014 odšel na fronto kot prostovoljec. Dmitro se je nato vpisal na Univerzo letalskih sil v Harkovu. 26-letnik ima danes za seboj več kot 70 poletov, v tem času pa je uničil več ruskih protiletalskih raket. Njegov oče se zaradi hude poškodbe, ki je nastala ob ruskem zavzetju Krima, ni več mogel vrniti na teren.
