Kremelj: ZDA so de facto vključene v vojno, ugrabili kadrovnika Zaporožja

Ukrajinski operater jedrskih elektrarn Energoatom trdi, da so ruske sile v ponedeljek ugrabile uradnika elektrarne v Zaporožju Valerija Martiniuka. Zadrževali naj bi ga na neznani lokaciji, so sporočili prek aplikacije Telegram. 

Operater je prek Telegrama tudi sporočil, da namestnika generalnega direktorja za kadrovske odnose po vsej verjetnosti mučijo, saj da naj bi od njega želeli pridobiti informacije o zaposlenih, ki bi jim pomagale prisiliti ukrajinske delavce, da začnejo odgovarjati ruskemu državnemu dobavitelju jedrske energije. Ob tem so se neposredno obrnili na direktorja mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Rafaela Grossija, naj na sestanku s Putinom prosi za izpustitev Martiniuka. 

Nuklearka je sicer že od februarja pod ruskim nadzorom, glavno mesto regije, Zaporožje, naj bi bilo še vedno pod ukrajinsko oblastjo. 

Putin se obrača na Vzhod, Kremelj pa trdi, da so ZDA vključene v vojno

Tiskovni predstavnik Kremlja je sporočil, da so ZDA de facto vključene v konflikt z Ukrajino. "Njihova vpletenost se vidi kilometre daleč," je v telefonskem pogovoru z novinarji dejal Peskov. Ob tem je svojo izjavo utemeljil s pošiljanjem ameriškega orožja ukrajinski vojski in Bidnovi včerajšnji obljubi o nadaljevanju dostav. 

Ruska zvezna služba za finančni nadzor je na seznam terorističnih organizacij dodala Meto, ameriško globalno tehnološko podjetje, v sklopu katerega delujeta tudi družbeni omrežji Facebook in Instagram. Omrežji sta bili v Rusiji sicer prepovedani že prej, z uvrstitvijo na seznam pa bodo ruske banke zamrznile vsa finančna sredstva podjetja na ruskih računih. Meto so na seznam ekstremističnih organizacij uvrstili že marca. 

Medtem ko Kremelj komentira ameriške organizacije in njeno vpletenost v vojno, se ruski predsednik udeležuje in dogovarja za več srečanj. 

Danes se je sestal s predsednikom Združenih arabskih emiratov, šejkom Mohammedom bin Zayed Al Nahyanom. Z njim naj bi se pogovarjal o nedavni odločitve Opeca, Rusije in drugih proizvajalcev nafte, da omejijo dobavo in črpanje, kar naj bi bilo po njegovem mnenju ključ za stabilizacijo globalnega energetskega trga. Hkrati sta se strinjala, da so vezi med njunima državama pomembne za regionalno in globalno stabilnost, poroča Sky News. 

V Sankt Peterburgu se je Putin sestal tudi z direktorjem IAEA Rafaelom Grossijem, ki je prejšnji teden obiskal nuklearko v Zaporožju in Kijev, piše CNN. S Putinom sta debatirala o vzpostavitvi varnostnega območja okoli jedrske elektrarne, je povedal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Grossi je povedal, da je bila njuna razprava "zelo pomembna". Ob tem je tudi izpostavil, da si je med pogovorov predvsem prizadeval, da bi se izognili jedrski nesreči. 

Putin naj bi me drugim dejal, da je "odprt za pogovor" in da je svet trenutno priča "elementov pretirane politizacije vsega, kar je povezano z jedrsko energijo". 

V sredo naj bi se na regionalnem srečanju v Kazahstanu ruski predsednik sestal s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom. Domnevno bosta razpravljala o obračanju Rusije na Vzhod, poroča Politico. 

Iz Kremlja so sporočili, da so pripravljeni premisliti tudi o srečanju med Putinom in ameriškim predsednikom Bidnom. Kot je za POP TV povedala naša dopisnica iz Rusije Tadeja Lampret, Bela hiša sicer v dneh okrepljenih ruskih napadov o možnosti srečanja javno ne govori, tudi Biden se na vprašanja še ni odzval. Predsednika bi se lahko srečala na vrhu članic skupine G20, kar pa bo šele sredi novembra. 

Putin se je z Bidnom srečal že večkrat,  spomnimo, da je Bela hiša 20. februarja letos sporočila, da je Biden pripravljen na vrh s Putinom, pod pogojem, da Rusija ne napade Ukrajine. Srečanje tako ostaja pod vprašajem. 

V Ukrajini so se že dopoldan oglasile sirene 

Dopoldan so iz Ukrajine poročali o novih napadih, ki so se začeli ob 7. uri po lokalnem času, uro po tem so se znova oglasile sirene. Ukrajinci so se vrnili v zaklonišča. 

Po podatkih reševalnih služb je v Zaporožju 12 izstrelkov zadelo javne objekte, pri tem je bila ena oseba ubita, izbruhnil je tudi požar, ki so ga že pogasili, poroča britanski BBC. V sporočilu regionalnega guvernerja na Telegramu je navedeno, da je ena oseba umrla v prodajalni avtomobilov, med poškodovanimi stavbami je tudi šola. 

Guverner kijevske regije Oleksij Kuleba je sporočil, da je bila v eni od regij sestreljena raketa. Več eksplozij je bilo tudi v regiji Hmelnicki, od koder so ukrajinske oblasti sporočile, da je njihova zračna obramba sestrelila dron. O eksplozijah poročajo tudi iz mesta Lvov v zahodni Ukrajini.

Ukrajinski vojaški uradniki trdijo, da njihove sile sestrelijo približno polovico ruskih dronov, raket in drugega orožja. V jutranjem napadu naj bi Ukrajino zadelo 33 ruskih raket, prav toliko so jih že v zraku sestrelile ukrajinske sile, poroča CNN. V ponedeljkovih napadih naj bi po poročanju Ukrajine ruske sile v zrak poslale 84 raket, od tega naj bi jih Ukrajinci 43 sestrelili že v zraku.

Vladimir Putin je zatrdil, da so bili raketni napadi z vojaških ladij, strateških bombnikov in iranskih brezpilotnih letal povračilni ukrepi za sobotno eksplozijo, ki je poškodovala most, ki povezuje Rusijo s Krimskim polotokom. Ruski predsednik je posvaril pred še bolj ostrimi povračilnimi ukrepi v primeru nadaljnjih ukrajinskih napadov. Mnogi strokovnjaki pa menijo, da Putinu počasi zmanjkuje orožja, poroča Skynews. 

Uničenih 30 odstotkov energetske infrastrukture

Rusko obrambno ministrstvo je potrdilo, da nadaljujejo z napadi s preciznim orožjem na ukrajinske cilje. Hkrati so Rusi potrdili, da je cilj Moskve še vedno energetska infrastruktura po vsej državi. 

Ukrajinski minister za energetiko Herman Halushchenko je popoldan dejal, da so Rusi v ponedeljkovih in torkovih napadih uničili približno 30 odstotkov ukrajinske energetske infrastrukture. Ob tem je poudaril, da je Rusija tokrat prvič od začetka vojen namerno ciljala na omenjeno infrastrukturo.

Razlog bi bilo lahko ukrajinsko oskrbovanje Evrope z elektriko, zaradi katere so Evropejci manj odvisni od ruskega zemeljskega plina in premoga. 

Po navedbah ukrajinske vojske je bilo prizadetih približno 20 ukrajinskih naselij. Napadi so povzročili tudi izpad električne energije v regijah Kijev, Lvov, Sumy, Ternopil in Hmelnicki. 300 krajev je še vedno brez elektrike, oskrbo z električno energijo pa so ponovno vzpostavili v več kot 3500 krajih. Po besedah ukrajinskega predsednika v številnih mestih pristojne službe še vedno poskušajo obnoviti oskrbo, Zelenski pa je prebivalce pozval k "čim bolj razumni porabi elektrike". Poraba je tako omejena že drugi dan zapored. 

Na napad Rusije ostri odzivi, Nato bo okrepil podporo Ukrajini

Medtem ko se Ukrajina že dva dni bori z novimi obstreljevanji, v katerih je umrlo vsaj 19 civilistov, se je Zahod nanjo ostro odzval. "Gre za nesprejemljivo stopnjevanje napetosti v vojni, pri čemer najvišjo ceno kot vedno plačujejo civilisti," je povedal generalni sekretar Združenih narodov António Guterres. 

Napade je ostro obsodil tudi nekdanji ruski zunanji minister Andrej Kozirev, poroča CNN. Za ameriški medij je povedal, da je ruskemu predsedniku "preostalo le še nasilje, kot vsakemu drugemu nezadovoljnemu teroristu na svetu". Meni, da je Putin z napadi začel zato, ker je "obupan in se je v preteklosti že večkrat uštel". Njegove 'tri večje napake' je tudi povzel. Prva Putinova napaka je bila po njegovem mnenju mišljenje, da bo Ukrajino porazil v dveh ali treh dneh, druga, da ji Zahod ne bo priskočil na pomoč, in tretja, da bo z razglasitvijo vpoklica 300.000 državljanov v vojno prinesel tudi med svoje ljudi. Nekdanji zunanji minister tudi meni, da Putin ne bo posegel po jedrskem orožju. 

Izpostavil je tudi, da Nato "podrobno opazuje ruske jedrske sile", Putinove grožnje z jedrskim orožjem pa označil za "nevarne in neodgovorne". Dodal je, da jedrska vojna nima zmagovalcev.

Nemčija je medtem Ukrajini dostavila prvega od štirih sistemov zračne obrambe IRIS-T SLM, že julija so pomoč pri opremi za zračno obrambo obljubile tudi ZDA. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v novem videoposnetku dejal: "Ukrajine ni mogoče ustrahovati. Lahko je le še bolj enotna." Države članice skupine G7 je pozval, naj nad Ukrajino okrepijo zračno obrambo in proti Rusiji uvedejo strožje sankcije. Zelenski se je med drugim pogovarjal z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom in sporočil, da je zračna obramba trenutno njihova prednostna naloga v obrambnem sodelovanju.  

Bela hiša je po pogovoru predsednikov sporočila, da je Biden že obljubil nadaljnjo podporo pri obrambi, vključno z naprednimi sistemi zračne obrambe. "Napadi so dokaz popolne brutalnosti Putinove nezakonite vojne," je po poročanju BBC dejal Biden. 

Estonija je medtem pripravila zakonodajo, ki Rusijo označuje za teroristično državo.

Belorusija 'izvaja pregled oboroženih sil'.

Tesen zaveznik Vladimirja Putina, beloruski predsednik Aleksander Lukašenko, pa je privolil v napotitev svojih sil na belorusko mejo z Ukrajino, kjer so se že povezali z ruskimi vojaki, je sporočilo belorusko obrambno ministrstvo. Po besedah Lukašenka Kijev ogroža tudi njegovo državo, poroča BBC.   

Zunanje ministrstvo je tekom dneva sporočilo, da "Belorusija v skladu z navodili predsednika izvaja pregled beloruskih oboroženih sil". Minister je ob tem povedal, da pregled zajema tudi oceno priprave na boj, izvedbe vojaškega pohoda, razporeditve enot in izvajanje bojnih nalog. 

Medtem je Rusija Belorusiji dostavila 31 iranskih dronov, do konca tedna naj bi jih tja prepeljali še osem, poroča Sky News. V zameno naj bi Rusija od države prejela 13 vlakov z orožjem. Kljub temu Belorusija zagotavlja, da so vse aktivnosti "izključno obrambne".   

Lukašenko se je v Sankt Peterburgu na štiri oči sestal s predsednikom Putinom in dejal, da je bil po neuradnih kanalih obveščen o načrtih za akcijo Krimski most 2 proti Belorusiji. S tem se je skliceval na sobotno eksplozijo na mostu, ki povezuje Rusijo in Krim. Reuters poroča, da se je Lukašenko s Putinom dogovoril o napotitvi regionalne vojaške skupine na mejo. 

"Na Zahodu se žal vsiljuje mnenje, da bi se lahko beloruska vojska vključila v posebno vojaško operacijo na ozemlju Ukrajine," so v odzivu na očitke, da bi se beloruske sile lahko pridružile ruskim na bojiščih, dejali pri beloruskem obrambnem ministrstvu, pri čemer so povzeli besede vodje beloruskega sveta za nacionalno varnost Aleksandra Volfoviča.