Splošno prepričanje, ki je veljalo leto dni nazaj, da bo Rusija v nekaj tednih zavzela Kijev, se je izkazalo za izredno napačno. In tisti, ki so takrat dvomili v ukrajinski uspeh, zdaj spodbujajo ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, naj podpiše razne mirovne sporazume, ter ga nagovarjajo, naj sprejme ruske pogoje v zameno, da Putin konča vojno.
Toda ti "mirovni načrti" so vse prej kot resnični načrti, navaja Politico, temeljijo pa predvsem na mitih. Gabrielius Landsbergis, litovski minister za zunanje zadeve, je natančno preučil mite o vojni ter jih postavil na svoje mesto.
'Ukrajina ne more ponovno pridobiti svojih ozemelj'
Ta trditev se je najhitreje izkazala za popolnoma neresnično. Ukrajina je trditev ovrgla, ko je ponovno zavzela ozemlje pod ruskim nadzorom – od obrobja Kijeva do Harkova in Hersona. "Ukrajinci so se dokazali kot vojaki, ki ne odnehajo, ki imajo voljo za boj in učinkovito strategijo, da si povrnejo vse, kar je povsem njihovo." Edina težava, s katero se soočajo, je počasnejša pomoč Zahoda, kar posledično pomeni več smrtnih žrtev, navaja Landsbergis za Politico.
Kot so napisali, več orožja, streliva in usposabljanja pomeni zanesljivo pot do popolne obnove ukrajinskega ozemlja. Potrebna je dolgoročna strategija, ki bo Ukrajini omogočila, da popolnoma izrine Rusijo onkraj svojih mednarodno priznanih meja.
'Rusija je nepremagljiva'
Davno bi se že morale končati govorice, da je Rusija nepremagljiva. "Kljub ruskemu neupoštevanju človeških življenj in brezbrižni pripravljenosti, da vojake odvržejo kot topovsko hrano, to ne pomeni, da so nepremagljivi," je zapisal Landsbergis. Ukrajinska vojska ima visoko moralo, je dejal, sposobne poveljnike in dostop do bistveno boljše tehnologije.
Kot je zapisal, bi morali ljudje sprejeti dejstvo, da Zahod sploh še ni začel uporabljati svoje polne vojaške sile. "Samo skupni nordijsko-baltski nominalni BDP je višji od ruskega in prav takšna dejstva bi morala biti podlaga za strategijo Zahoda, ne pa pripoved Moskve, da jim je Nato enakovreden."
'Rusija se bo izčrpala in se želela ustaviti'
Putin po njegovem mnenju ni pripravljen pristati na pošten in trajen mir. Tudi ta ruska vojska namreč podžiga ruski revanšizem. In ko zahodni partnerji govorijo o morebitni poravnavi, Moskva v tem vidi znak utrujenosti Zahoda, navaja Landsbergis. Namesto da bi se približali miru, nadaljnji pogovori o sporazumnem koncu vojne le povečujejo stroške za Ukrajino in zahodne zaveznike. "Zato bo treba to vojno rešiti na bojišču, saj bi bil vsak dogovor, ki bi Rusiji prinesel resnične ali navidezne koristi, le predah pred naslednjo fazo te vojne."
'Krim je za Putina rdeča točka'
Putin v tej vojni nenehno postavlja nove mejnike. "Mednarodno dogovorjene meje so lahko edina rdeča točka, Krim pa je vsekakor Ukrajina." Kot razloži Landsbergis za Politico, če bi Ukrajini preprečili, da si Krim vzame nazaj, bi to Putina spodbudilo, da si vzame še večje število ozemelj.
'Putinova Rusija po vojni še živi'
Putin in nekateri na Zahodu še vedno računajo na to, da bo po vojni "Rusija še vedno tam", zato načrtujejo vrnitev. Bojijo pa se tudi, da bo Putinov naslednik še bolj neusmiljen in maščevalen.
"Vendar pa na ruski poraz ne smemo gledati kot na grožnjo, temveč kot na priložnost za izgradnjo drugačne, preoblikovane države, ki ne bo več ogrožala svojih sosedov," je prepričan Landsbergis. Glede na njegove besede bi najraje videl, da se v celoti oblikuje država po meri Zahoda. Svari, da naj se ne bojimo ruske preobrazbe, ampak da morajo ljudje sprejeti dejstvo, da čeprav je minilo že 30 let, razpad Sovjetske zveze še zdaleč ni končan in nikoli ne bo, dokler se ne bo spremenila miselnost v Moskvi.
'Vse vojne se končajo s pogajanji'
Landsbergis je poudaril, da pogajanja ne bi imela smisla. "Po drugi svetovni vojni evropske države po diplomatskem dogovarjanju z nacističnim režimom niso dobile nazaj svojih ozemelj. Predstavljajte si, da bi konec leta 1942 sedeli za pogajalsko mizo z Adolfom Hitlerjem, ko je obtičal v Stalingradu, a je imel še vedno okupirano polovico Evrope," je zapisal.
Poleg tega se sprašuje, ali je kateri koli sporazum o prekinitvi ognja z Rusijo sploh kdaj prinesel trajnostni mir. Prepričan je, da je Ruse treba premagati vojaško, namesto da z njo sedijo na mirovni konferenci. "Ukrajino pa je treba povabiti v Nato takoj, ko bodo razmere to dopuščale, saj lahko samo Nato zagotovi prava varnostna jamstva."
Vojna proti Ukrajini se napaja iz ogorčenja zaradi razpada SZ
Landsbergis je prepričan, da se vojna proti Ukrajini napaja iz ruskega ogorčenja zaradi razpada Sovjetske zveze. In kot je sam napisal, maščevalni imperialistični načrt Rusije je eksistencialni izziv ne le za Ukrajino, temveč za vse obmejne države, vključno z Litvo.
"Toda vsaka odločitev, ki smo jo sprejeli v zadnjih treh desetletjih, je namenjena zagotavljanju varnosti za naše ljudi. Ko smo opozarjali na nevarnosti Rusije, so nas ocenjevali kot panične, vendar se je izkazalo, da smo imeli prav. Še naprej izražamo svojo zaskrbljenost, ker vemo, da Putinovega režima še ni konec in da svet ne bo varen, dokler ga ne bo konec."
"Zato je zmaga Ukrajine tudi naša zmaga. Njihova varnost je naša varnost. In le zmaga bo Putinu preprečila, da bi nas ponovno napadel," je zaključil Landsbergis.
