Rusija in Ukrajina sta se v torek dogovorili o enodnevni prekinitvi ognja okoli številnih evakuacijskih koridorjev, da bi civilistom omogočili beg pred oboroženimi spopadi. Tako so se danes znova odprli humanitarni koridorji v naslednjih smereh: Energodar–Zaporožje, Sumi–Poltava, Mariupol–Zaporožje; Volnovaha–Pokrovsk; Rozine–Lozova; Vorzel, Buča, Borodjanka, Irpin, Gostomel–Kijev. Evakuacija civilistov naj bi potekala od 9. do 21. ure po lokalnem času. Ruska stran je zagotovila, da v tem času ne bo obstreljevanja.
"Ob 5.30 smo prejeli sporočilo Ruske federacije o odobritvi naših predlaganih poti, pa tudi sporočilo mednarodnega Rdečega križa s takšnim dogovorom," je sporočila podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk.
Civilno prebivalstvo na območjih okoli Kijeva, vključno z Irpinom in Bučo na severozahodu, naj bi evakuirali v prestolnico, da bi se izognili intenzivnemu bombardiranju ruskih sil. V jutranjih urah so se sicer v Kijevu in njegovi okolici znova oglasile sirene.
V zračnem napadu uničena porodnišnica
A Rusija tudi danes ni spoštovala premirja. Oblasti v Mariupolu so sporočile, da je bila v bombardiranju popolnoma uničena porodnišnica. "Ruske okupacijske sile so na otroško bolnišnico odvrgle več bomb. Škoda je ogromna," so zapisali.
"Mariupol. Direktni napad ruskih sil na porodnišnico. Pod razbitinami so ljudje, otroci! Grozljivo! Kako dolgo bo svet še sostorilec, ki ignorira teror? Takoj zaprite zračni prostor! Ustavite poboje! Imate moč, a zdi se, da izgubljate človečnost!" pa je tvitnil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.
Tiskovni predstavnik Združenih narodov Stephane Dujarric je napad obsodil in dejal, da nobena zdravstvena ustanova nikoli ne sme biti tarča napadov. Svetovna zdravstvena organizacija in ZN sta pozvala k takojšnji ustavitvi napadov na bolnišnice, zdravstvene delavce in reševalna vozila.
Napad je obsodil tudi britanski premier Boris Johnson in obljubil, da bo od ruskega predsednika Vladimirja Putina zahteval odgovornost. "Le malo stvari je bolj pokvarjenih od napadov na ranljive in nezaščitene," je tvitnil Johnson.
Tiskovna predstavnica Bele hiše Jen Psaki je napad označila kot "barbarsko uporabo vojaške sile nad nedolžnimi civilisti v suvereni državi", medtem ko je tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Maria Zaharova nasprotno zatrdila, da so ukrajinski "nacionalistični bataljoni" bolnišnico izkoristili za napade, potem ko so iz nje pred tem umaknili vse zaposlene in paciente.
- FOTO: AP
- FOTO: AP
- FOTO: AP
- FOTO: AP
- FOTO: AP
- FOTO: AP
- FOTO: AP
- FOTO: AP
- FOTO: AP
- FOTO: AP
Mariupol je sicer že več dni tarča obsežnega bombardiranja, propadlo je več poskusov evakuacije civilistov. Na tisoče ljudi je ostalo brez hrane, vode in elektrike. Rdeči križ je situacijo označil za "apokaliptično", podžupan Serhij Orlov trdi, da je bilo ubitih najmanj 1200 ljudi. Kot je povedal za CNN, pa je ta številka verjetno še tri- do štirikrat večja.
Po nekaterih podatkih naj bi mestne oblasti v Mariupolju celo izkopale množično grobišče, ker običajni pokopi niso mogoči. V zadnjih dveh dneh naj bi tako v skupen grob pokopali več kot 60 ljudi. Med njimi so civilisti in vojaki, ki so umrli v napadih, pa tudi civilisti, ki so umrli zaradi bolezni in naravnih vzrokov.
Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je Rusijo obtožil, da Moskva z obstreljevanjem tega mesta drži na stotisoče prebivalcev Mariupola za talce. "Rusija še vedno zadržuje več kot 400.000 ljudi za talce v Mariupolu, blokira humanitarno pomoč in evakuacijo. Nediskriminatorno obstreljevanje se nadaljuje," je zapisal na Twitterju. "Skoraj 3000 novorojenih otrok nima zdravil in hrane," je še dodal.
Tudi v Izjumu v vzhodnem Harkovu regionalni uradnik Oleg Sinehubov trdi, da je evakuacijo prekinilo rusko obstreljevanje. Zaradi eksplozij v predmestju evakuacijski konvoji ne morejo odpeljati, poroča BBC. Evakuiranih naj bi bilo tako le 250 ljudi.
V vasi Demidiv približno 25 kilometrov severno od glavnega mesta Kijev naj bi ruski vojaki streljali na ukrajinske policiste, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. En policist je bil ubit, še eden pa hudo ranjen. Poleg tega je bil v bolnišnico s hudimi poškodbami prepeljan civilist, so sporočile lokalne oblasti. V Severnodonecku je umrlo deset ljudi, medtem ko je bilo v Malinu v bližini Kijeva ubitih pet ljudi, poroča britanski BBC.
Najuspešnejša je bila tako znova evakuacija iz mesta Sumi, od koder naj bi pobegnilo okoli 6700 ljudi. Župan Oleksander Lisenko je dejal, da je humanitarni koridor vzpostavljen že drugi dan in da se zdi, da deluje.
Moskva za nasilje krivi Ukrajino
Ruske oblasti medtem nasprotno trdijo, da je Ukrajina sprejela zgolj tri od skupno desetih predlaganih evakuacijskih poti: od Kijeva proti jugu, od Sumija do Poltave in od Mariupola proti Zaporožju, poroča ruska tiskovna agencija Tass.
Vodja ruskega nacionalnega centra za civilno zaščito polkovnik Mihail Mizincev je danes dejal, da "operacija za odprtje humanitarnih koridorjev in evakuacijo civilistov iz ukrajinskih mest na nevarnih območjih ni prinesla rezultatov po krivdi oblasti v Kijevu". Ukrajinski vojski je očital, da že ves dan nenehno obstreljuje vse dogovorjene koridorje v mestih Kijev, Černigov, Harkov, Sumi in Mariupol ter drugod, medtem ko naj bi ruske sile v celoti spoštovale dogovorjeni "režim tišine". "Ukrajinski radikalci imajo za talce več kot 4,5 milijona civilistov in skoraj 2000 tujcev, ki si želijo evakuacije," je po navedbah ruske agencije dodal Mizincev. Mednarodni odbor Rdečega križa je celo pozval, naj pomaga prepričati Kijev, da bi vendarle pomagal pri evakuaciji.
Mizincev je še zatrdil, da je Rusija sama, brez vsakršnega sodelovanja ukrajinske strani, od začetka svoje vojaške operacije iz različnih delov Ukrajine evakuirala okoli 180.000 civilistov, od tega več kot 45.000 otrok. Zavrnil je trditve Kijeva, da Ukrajinci nočejo v Rusijo in da zato ne izkoristijo ponujenih humanitarnih koridorjev.
Ruske enote so se medtem danes močno približale ukrajinski prestolnici. V kijevskem predmestju Brovari so se spopadi okrepili, ukrajinske sile pa skušajo odbiti ruske tanke. Da se država ne bo predala, je v torek poudarila tudi prva dama Olena Zelenska. Ukrajina si želi mir, je zapisala v odprtem pismu. "Ukrajina ga bo branila in se nikoli predala," je dodala.
Po podatkih ukrajinske vojske je v minulih dneh v Ukrajino prišlo okoli 14.500 ljudi, ki se želijo boriti proti ruski invaziji. Med njimi je približno 12.000 Ukrajincev, ki so bivali v tujini. Vlada v Kijevu pričakuje še številne tujce, ki bi lahko oblikovali t. i. mednarodno legijo. Ukrajina naj bi medtem odpoklicala tudi svoje vojake iz mirovnih operacij v Kongu in drugih državah, da se bodo lahko borili v domovini.
Ruska vojska je danes tudi prvič priznala, da pri ruskem vojaškem posredovanju v Ukrajini sodelujejo tudi naborniki. Pred dnevi je sicer ruski predsednik Putin zatrdil, da so udeleženi le poklicni vojaki.
Rusko zunanje ministrstvo je pred tem sporočilo, da pogajanja s Kijevom o rešitvi konflikta napredujejo. "Nekaj napredka je bilo doseženega," je o dosedanjih treh krogih pogovorov med Kijevom in Moskvo povedala tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova. Dejala je še, da se bodo v novem krogu pogovorov osredotočili na humanitarne koridorje za evakuacijo civilistov.
Obenem je Kijev obtožila, da ovira napore za evakuacijo. "Informacij o humanitarnih koridorjih namenoma ne sporočajo prebivalcem," je zatrdila in dodala, da morajo tudi tisti, ki želijo v Rusijo, na zahod. Zaharova je ob tem zatrdila še, da cilj ruske vojske ni "okupacija Ukrajine, uničenje njene državnosti ali odstavitev vlade. Ni usmerjena proti civilnemu prebivalstvu."
Stranka Zelenskega predlagala nov varnostni dogovor za Ukrajino
Morda je napredek, ki ga vidi Moskva, predlog vladajoče stranke v ukrajinskem parlamentu Služabnik naroda. Ta je namreč predlagala nov dogovor o varnostnem jamstvu za Ukrajino, ki bi ga podpisali z ZDA, Turčijo in Rusijo. Tak dogovor bi nadomestil članstvo v Natu, je poročala tiskovna spletna stran Ukrajinska pravda.
"Zveza ni pripravljena sprejeti Ukrajine vsaj v naslednjih 15 letih in to je zelo jasno dala vedeti," so sporočili iz stranke predsednika Zelenskega. Zato, kot menijo, je čas, da se začnejo pogovori o konkretnih varnostnih zagotovilih z Rusijo. S podpisom takšnega dogovora bi bila Rusija obvezana, da prizna državnost Ukrajine in se vzdrži groženj ukrajinskemu narodu in njeni vladi, je predlog stranke povzela Ukrajinska pravda.
V stranki so sicer poudarili, da se Ukrajina pod nobenimi pogoji ne bo odrekla Krima, Donecka in Luganska, prav tako pa ne bo pristala na nobene ultimate glede svoje suverenosti in teritorialne celovitosti. "Slišimo, da Rusija zahteva priznanje tako imenovanih regij DNR in LNR in priznanja Krima. Jasno je, da tega ne bomo storili. Toda moramo se odločiti, kako bo urejeno življenje ljudi na teh območjih znotraj naše celovite države," so še izpostavili.
Zelenski je sicer danes pozval Zahod, naj se poenoti in v Ukrajino nujno čim prej pošlje letala, potem ko je Pentagon v torek zavrnil predlog Poljske, da bi se poljska bojna letala mig-29 v Ukrajino poslalo preko ameriškega oporišča v Nemčiji, poljske letalske sile pa bi kot zamenjavo prejele lovce F-16. "Poslušajte, vojno imamo. Nimamo časa za tovrstno preigravanje. To ni ping pong, za človeška življenja gre! Še enkrat prosimo, odločite se hitreje. Ne prelagajte odgovornosti, pošljite nam letala!" je sporočil.
Poljski premier Mateusz Morawiecki je namreč ob obisku na Dunaju dejal, da je odločitev o dobavi letal Ukrajini sedaj v rokah zveze Nato.
Nasprotovanje dobavi letal v Ukrajino je med drugim izrazil nemški kancler Olaf Scholz. "Nemčija je Ukrajini že namenila finančno podporo, humanitarno pomoč in orožje. Od tu naprej pa moramo razmisliti in se zavedati, kaj počnemo, in to zagotovo ne vključuje bojnih letal," je dejal.
Dogajanje v Černobilu znova vzbuja skrb pred morebitno jedrsko nesrečo
Ruska invazija je tudi znova sprožila zaskrbljenost zaradi potencialne jedrske nevarnosti, saj je Ukrajina danes sporočila, da je bila prekinjena oskrba z električno energijo v Černobilu, prizorišču najhujše jedrske nesreče na svetu leta 1986, ki so ga nedavno zavzele ruske sile. Elektrarna je bila "popolnoma odklopljena z električnega omrežja", je sporočil ukrajinski energetski operater Ukrenergo. Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA), ki je nadzorni organ ZN, je sicer javila, da zato niso opazili "kritičnega vpliva na varnost" v Černobilu.
Članice EU pa so se danes v Bruslju dogovorile za še dodatno zaostrovanje sankcij proti Rusiji. Dosedanji trije svežnji ukrepov so najostrejše sankcije v zgodovini EU.
KOMENTARJI (3267)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.