'Rusija bo prekršila vsak šibek dogovor'

Te dni se je v Sloveniji mudil Jack Hands, politični svetovalec na britanskem ministrstvu za zunanje zadeve, ki pokriva regionalne varnostne in zunanjepolitične zadeve za območje vzhodne Evrope in Rusije. Z njim smo govorili o prihodnosti Ukrajine, mirovnih pogajanjih in vlogi Velike Britanije pri zagotavljanju trajnega miru na evropski celini. 

Tri leta so minila od začetka vojne v Ukrajini. Nedavno so potekala prva pogajanja med ZDA in Rusijo, pretekli teden pa so se dvakrat ločeno sestali tudi evropski voditelji. Po napovedih bo novo srečanje potekalo v Londonu, gostitelj bo britanski premier. Kakšno vlogo bi morali imeti evropski voditelji v teh mirovnih pogajanjih?

Najprej, glede pogajanj, mislim, da smo jasni, da pogajanj o Ukrajini brez Ukrajine ne more biti. Vedno smo govorili, da bomo podpirali Ukrajino pri doseganju pravičnega in trajnega miru pod njenimi pogoji. Mislim, da je to ključnega pomena za ukrajinsko varnost, pa tudi za evropsko varnost. Naša prednostna naloga trenutno je sodelovanje s ključnimi zavezniki, tudi s Slovenijo, da Ukrajino postavimo v čim močnejši položaj za pogajalsko mizo. Mislim, veste, Rusija je vedno znova pokazala, da bo prekršila šibek dogovor. Prekršila bo vsak šibek dogovor. Pravičen in trajnosten mir je torej ključnega pomena. Predsednik Trump je v zadnjih nekaj tednih spremenil globalno razpravo in ustvaril priložnost. Zdaj moramo pravilno urediti osnove. Podpora ZDA bo ključnega pomena, varnostno jamstvo ZDA je bistveno za trajen mir. Njihov varovalni mehanizem je ključen za odvračanje Putina od ponovnega napada. Evropske države, kot sta Združeno kraljestvo in Slovenija, morajo povečati izdatke za obrambo in prevzeti večjo vlogo v Natu. Nekatere članice Nata so v zadnjem letu že povečale izdatke za obrambo za 20 odstotkov. A moramo iti dlje. 

Ne vemo še, kakšen bo končni dogovor. ZDA pravijo, da želijo dostop do redkih zemeljskih mineralov v Ukrajini kot nadomestilo za vojaško podporo. Predsednik Trump je prav tako namignil, da bi lahko Rusija obdržala okupirano ukrajinsko ozemlje. Kakšen bo po vašem mnenju ta dogovor, bo Rusija obdržala ozemlje?

Združeno kraljestvo želi, tako kot predsednik Trump, da se ta barbarska vojna konča. Preveč življenj je že izgubljenih. Rusija bi to lahko storila že jutri z umikom svojih sil in končanjem invazije. Glede pogajanj in kritičnih rudnin je na Ukrajini, da se odloči o kakršnem koli sporazumu, ki ga sklene v zvezi z lastnimi suverenimi naravnimi viri. 

Ampak, kakšen bo po vašem mnenju ta končni dogovor?

Mislim, da bo čas povedal svoje. Pomembno je razlikovati med besedami in dejanji. Kot sem rekel, mnenje Združenega kraljestva je, da mora biti Ukrajina vključena v vsa pogajanja. 

Ali menite, da bodo mirovna pogajanja utrla pot trajni varnosti v Evropi? Ali pa bodo vodila le v začasno umiritev razmer z dolgoročnimi tveganji? 

Vsak sporazum mora biti trajen in vzdržen za varnost Ukrajine in tudi varnost Evrope. Naša prednostna naloga je še naprej podpirati ukrajinsko samoobrambo in Ukrajino postaviti v najmočnejši možni položaj za kakršna koli pogajanja. Medtem še krepimo podporo Ukrajini in širši evropski varnosti. Predsednik vlade (britanski premier, op. a.) je ta teden napovedal, da bo Združeno kraljestvo letos Ukrajini namenilo 4,5 milijarde funtov (5,46 milijarde evrov) pomoči. To je več kot kadarkoli prej. V torek je premier Starmer napovedal tudi največje povečanje izdatkov za obrambo od konca hladne vojne. To torej pomeni, da bomo od leta 2027 vsako leto namenili 13,7 milijarde funtov (16,6 milijarde evrov) več za obrambo. Bistveno je, da Evropa nameni več denarja za obrambo, da bi izpolnila zahteve glede lastne varnosti. 

Bi morala biti Evropa pripravljena tudi na možnost, da bo mirovni sporazum pustil nekatere nerazrešene varnostne izzive v vzhodni Evropi?

Da, če želimo, da mir traja, potem mora vsaka poravnava temeljiti na suvereni Ukrajini, podprti z močnimi varnostnimi jamstvi. Britanski predsednik vlade je dejal, da je Združeno kraljestvo pripravljeno to podpreti z vojaki na terenu, če bo to potrebno za ohranitev mirovnega sporazuma. Skupaj z drugimi evropskimi državami. Veste, moramo vedeti, da je za dosego miru potrebna moč, slabost pa vodi v vojno. Politika pomiritve v 30. letih prejšnjega stoletja je močno vplivala na razmišljanje Velike Britanije. Tako da zdaj je čas, da okrepimo svoja prizadevanja, in to bomo storili, ker gre za vrednote in svoboščine, ki so nam pomembne, in ker je to temeljnega pomena za interese naše nacionalne varnosti. Mir je temelj, za katerega vsi živimo. 

Kot ste že omenili, je britanski premier pripravljen poslati britanske vojake v Ukrajino v okviru mirovne misije. Tudi francoski predsednik je napovedal napotitev evropskih vojakov, če bodo ZDA zagotovile varnost. A nekateri evropski voditelji temu nasprotujejo, denimo Poljska. 

Jasno je, da pomoč pri zagotavljanju ukrajinske varnosti pomeni tudi zagotavljanje varnosti celotne evropske celine. Združeno kraljestvo je pripravljeno ukrepati, če bo to potrebno. Kot ste omenili, z vojaki na terenu. Britanci smo pripravljeni podpreti mirovni dogovor, ključnega pomena pa je, da to storimo skupaj z drugimi evropskimi državami. Vsi evropski narodi, ki si prizadevajo za varnost na celini, morajo storiti vse, kar lahko, da podprejo vsak trajen mirovni sporazum. 

Pa menite, da bo Rusija sprejela evropske vojake v Ukrajini? Navsezadnje gre za Natove vojake blizu njihove meje. 

Vse je odvisno od končnega dogovora. Pogajanja še potekajo. Veliko retorike bo. Na tej stopnji mislim, da so podrobnosti zelo zelo pomembne. Če bo morala Velika Britanija povečati svojo podporo, potem bomo to storili. 

Kakšno vlogo pa lahko odigra Evropa pri povojni obnovi Ukrajine? Omenili ste vojaško podporo, vendar obstajajo tudi drugi načini. 

Obseg škode na ukrajinski infrastrukturi je ogromen in še narašča. Mislim, da je Svetovna banka ocenila, da bo Ukrajina za okrevanje in obnovo v naslednjem desetletju potrebovala okoli 486 milijard ameriških dolarjev. Od februarja 2022 je Združeno kraljestvo Ukrajini namenilo pet milijard nevojaške podpore in zavezani smo k podpori ukrajinski vladi pri izpolnjevanju takojšnjih potreb po okrevanju in obnovi. 

Če bo mirovni sporazum sklenjen, je smiselno, da nadaljujemo z vojaško podporo Ukrajini ali ne?

Kakršen koli trajen varnostni sporazum v Ukrajini bo odvisen od obstoja odvračilnega sredstva za zaustavitev morebitne nove agresije. To odvračilno sredstvo je torej ključno in je moč, ki bi morala ohranjati mir v Ukrajini in v Evropi. 

Evropa se je zaradi vojne soočila z begunsko krizo in gospodarsko nestabilnostjo. Bi lahko mirovna pogajanja potencialno vplivala na gospodarske sankcije, ki jih je Evropa uvedla proti Rusiji? Menite, da se bo odnos z Rusijo spremenil?

Zaenkrat ne smemo pozabiti, da je Ukrajina še vedno v vojni in da jih moramo še naprej podpirati. Združeno kraljestvo je ta teden sprejelo svoj najnovejši sveženj sankcij, največji po letu 2022. Ta celovit paket zajema ukrepe proti 40 t. i. ruskim ladjam v senci. Medtem ko vojna še poteka in se Ukrajinci borijo za prihodnost svoje države ter za suverenost, mislimo, da je treba vzdrževati pritisk. Vsa pogajanja morajo vse to upoštevati in voditi do pravičnega in trajnega miru. 

Ameriški predsednik Donald Trump že dlje časa grozi z umikom ZDA iz zveze Nato, če evropske države ne bodo namenile več sredstev za obrambo. Kako resna je ta grožnja? Bi se morala Evropa v prihodnje bolj osredotočiti na izgradnjo lastne obrambe?

Da, mislim, da mora Evropa okrepiti svoja prizadevanja, da bi izpolnila zahteve lastnih obrambnih in varnostnih potreb. Pokazati moramo, da smo resni glede lastne obrambe in da nosimo svoj del bremena. Predolgo že govorimo o tem in predsednik Trump ima prav, ko zahteva, da to izvedemo.