Rusija obljublja zmanjšanje vojaških operacij, možno srečanje Putina in Zelenskega

Nov krog pogovorov med državama je danes potekal v istanbulski palači Dolmabahče, pogajalce je na dopoldanskem začetku pozdravil tudi turški predsednik Recep Tayyip Erdogan. Moskva pravi, da bo "drastično zmanjšala  število vojaških operacij" na dveh frontah - Kijevu in Černigovu, poročajo tuji mediji.  Namestnik ruskega obrambnega ministra Aleksander Fomin je po poročanju državnega medija RIA potrdil, da bodo " radikalno zmanjšali vojaško aktivnost". Ta napoved prihaja po začetku pogovorov med rusko in ukrajinsko delegacijo v Istanbulu. Na ukrajinski strani naj bi medtem ponudili nevtralnost Ukrajine in  da je možno tudi srečanje obeh predsednikov, Vladimirja Putina in Volodimirja Zelenskega.

Rusko obrambno ministrstvo je sicer pred dnevi že sporočilo, da se bo v okviru napada na sosednjo državo, ki ga imenujejo posebna vojaška operacija, posvetil aktivnostim na vzhodu države, v regijah Doneck in Lugansk. Gre za prve pogovore iz oči v oči po več kot dveh tednih, ki jih gosti turški predsednik Recep Tayyip Erdogan.

Ta korak naj bi po Fominovih besedah služil okrepitvi medsebojnega zaupanja v nadaljnjih pogovorih med državama. Zatrdil je tudi, da so z ukrajinske strani dobili zagotovila glede nevtralnega statusa države brez jedrskega orožja, ki naj bi jih vključili v poseben sporazum. Več o izidu današnjih pogajanj naj bi ruska stran povedala po vrnitvi v Moskvo, po navedbah glavnega ukrajinskega pogajalca Davida Arahamije pa si Ukrajina želi mednarodni sporazum, po katerem bi po vzoru 5. člena Severnoatlantske pogodbe več držav jamčilo za varnost države.

Kaj si želi Ukrajina? 

To so pozneje potrdili tudi na ukrajinski strani, po navedbah glavnega ukrajinskega pogajalca Davida Arahamije pa si Ukrajina želi mednarodni sporazum, po katerem bi po vzoru 5. člena Severnoatlantske pogodbe več držav jamčilo za varnost države.

Svetovalec ukrajinskega predsednika Zelenskega Mihajlo Podljak je pozneje na Twitterju zapisal, da si njegova država želi okrepljeno različico 5. člena, poroki za ukrajinsko varnost v okviru mirovnega sporazuma z Rusijo pa bi bile na primer osrednje članice Nata - ZDA, Združeno kraljestvo, Francija, Nemčija in Turčija. Sporazum bi potrjevali na referendumu v Ukrajini in v parlamentih držav zaščitnic.

Ob teh varnostnih zagotovilih bi bila torej Ukrajina pripravljena pristati na trajno nevtralnost, to pa bi vključevalo tudi določilo, da na ukrajinskem ozemlju ne bi bilo tujih sil ali vojaških baz, lahko pa bi izvajali skupne vaje s tujimi vojskami držav, ki bi mednarodnopravno jamčile za njeno varnost. Obenem pa ti varnostni vidiki po pričakovanjih Kijeva ne bi v ničemer preprečevali prizadevanj za vstop države v EU.

Kijev po Podoljakovih besedah predlaga tudi do 15-letno preložitev nadaljnjih pogajanj o statusu polotoka Krim, ki si ga je Rusija na podlagi mednarodnopravno nepriznanega referenduma enostransko priključila leta 2014, ter zavezo, da krimskega vprašanja ne bodo reševali z vojaškimi sredstvi. Sporazum tudi ne bi vseboval določil o statusu samooklicanih avtonomnih regij Doneck in Lugansk na vzhodu države, ki ju je Rusija tik pred napadom na Ukrajino priznala kot neodvisni republiki.

Na ukrajinski strani so že opazili premike nekaterih ruskih enot v okolici prestolnice. V napadih na Černigiv naj bi po ocenah lokalnih oblasti umrlo med 350 in 400 ljudi, še enkrat toliko jih je v bolnišnicah.

Arahamija je medtem po poročanju francoske tiskovne agencije AFP povedal, da so po današnjih pogajanjih ustvarjeni "zadostni pogoji" za prvo srečanje med ruskim in ukrajinskim predsednikom Putinom in Zelenskim od začetka ruske invazije v Ukrajino.

Pred začetkom pogovorov je ukrajinski zunanji minister Dmitrij Kuleba poudaril, da se ne bodo pogajali o menjavi ljudi, zemlje ali suverenosti. S pogovori si želijo rešiti vsaj humanitarna vprašanja, glavni cilj pa je zagotovitev  ognja, je dodal.

Pričakovanja pred novim krogom pogajanj, ki naj bi v Istanbulu potekala do srede, so sicer na obeh straneh nizka. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je opozoril, da na pogajanjih doslej niso dosegli napredka in da tudi tokrat ne gre pričakovati večjih prebojev.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je nedavno dejal, da se je pripravljen pogovarjati o nevtralnosti Ukrajine, ki je ena ključnih zahtev Rusije na pogajanjih. Kot je pojasnil v pogovoru z ruskimi novinarji, ukrajinski pogajalci temeljito preučujejo to možnost.

Katja Geršak, direktorica Centra za evropsko prihodnost, je v oddaji Svet ocenila izplen pogajanj: "Menim, da je korak v pravo smer in da bo vodilo k miru, vendar se pogajanja šele začenjajo". Po njenem mnenju je pozitiven znak govorjenje o morebitnem srečanju obeh voditeljev. A težji element pogajanj bodo ozemlja na območju Luganska in Donecka. Upa, da misli resno in da tudi z dejanji potrdijo to, kar so se dogovorili v Turčiji.

Dialog med Rusijo in ZDA po mnenju Kremlja kljub Bidnovim izjavam potreben

Dialog med Rusijo in ZDA je "potreben" kljub temu, da so Bidnove "osebne žalitve" predsednika Putina imele "negativen vpliv" na dvostranske odnose, je v Moskvi danes dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov, poroča ruska tiskovna agencija Interfax.

"To ni samo v interesu obeh držav, ampak v interesu celotnega sveta," je še dejal Peskov. Menil je tudi, da se bosta morali Rusija in ZDA slej ko prej pogovarjati o strateški stabilnosti in varnostnih vprašanjih.

Biden je povzročil precej razburjenja, ko je v govoru v soboto v Varšavi Putina označil za diktatorja, vojnega zločinca in klavca. "Za božjo voljo, ta človek ne sme ostati na oblasti," je ob tem poudaril. V Beli hiši so zatem poudarili, da si ZDA ne prizadevajo za spremembo oblasti v Rusiji.

Biden je sicer v ponedeljek na novinarski konferenci v Beli hiši dejal, da se ne bo opravičeval in ne bo vzel nazaj svojih besed o Putinu. Znova je tudi pojasnil, da ne zagovarja spremembe režima v Rusiji.

Ameriški predsednik se bo sicer danes o ruski invaziji, ki traja že več kot mesec dni, po telefonu pogovarjal s ključnimi evropskimi zavezniki, je sporočila Bela hiša.

Z voditelji Velike Britanije, Francije, Nemčije in Italije naj bi danes popoldne govorili "o najnovejšem razvoju dogodkov glede ruske invazije na Ukrajino", je povedal tiskovni predstavnik Bele hiše.

V Mauripolu še vedno boji 

Po več tednih bojev naj bi ruske sile zlomile odpor ukrajinskih branilcev v mestu Mariupol. Boji v mestu sicer še potekajo, a kot pravi ruska stran, je ukrajinski odpor razbit na več manjših obkoljenih območij, na katerih izvajajo "čiščenje nacionalistov in neonacistov". V mestu, v katerem naj bi uporu poveljevali pripadniki bataljona Azov, je bilo na začetku obleganja okrog 15.000 branilcev, sedaj pa naj bi jih bilo po ruskih trditvah le še okrog 4000. 

V mestu, v katerem v pouličnih bojih intenzivno sodelujejo tudi čečenske enote, je tudi njihov voditelj Ramzan Kadirov. Ta se je srečal s predsednikom samooklicane Ljudske republike Doneck Denisom Pušilinom in generalom Andrejem Mordvičevom. Zanj je ukrajinska stran pred dnevi trdila, da je bil ubit v njihovem napadu, ki naj bi izbrisal celotno poveljstvo Osme armade v bližini Hersona. V istem napadu naj bi bil po ukrajinskih trditvah ubit tudi generalpolkovnik Jakov Rezancev. Tega sicer ni mogoče neodvisno preveriti.

Sedem držav EU pozvalo svoje državljane, naj se ne pridružijo boju v Ukrajini

Sedem držav članic EU je v ponedeljek pozvalo svoje državljane, naj se ne pridružijo boju proti ruskim silam v Ukrajini. Poziv so izdali pravosodni ministri Francije, Nemčije, Nizozemske, Španije, Italije, Luksemburga in Belgije. Ministri so soglasno odsvetovali Evropejcem, da se pridružijo prostovoljnim borcem v vojni v Ukrajini, je sporočilo belgijsko pravosodno ministrstvo po srečanju skupine.

Po ruski invaziji na Ukrajino 24. februarja je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski odprto povabil vse tujce v državo, ki so pripravljeni pomagati v boju proti ruskim vojakom. Glede na podatke ukrajinskih oblasti se je do 6. marca na poziv odzvalo okoli 20.000 ljudi.

Rusko obrambno ministrstvo: Uresničeni cilji prve faze vojaške operacije

Ruski obrambni minister Sergej Šojgu je povedal, da so cilji prve faze "specialne vojaške operacije" v Ukrajini doseženi. "Bojne zmogljivosti ukrajinske vojske so bile znatno zmanjšane, kar nam omogoča osredotočenje na izpolnitev našega glavnega cilja - osvoboditev Donbasa," je dejal Šojgu. Pri tem je navedel, da so ruske sile uničile 123 od 152 operativnih ukrajinskih letal, 77 od 149 helikopterjev ter 152 od 180 sistemov zračne obrambe. 

"Odločitev zahodnih držav, da Ukrajino oskrbujejo z orožjem, je neodgovorna. Nenadzorovana distribucija široki populaciji in plačancem samo še poslabšuje situacijo in dodatno ogroža Evropo." Dodal je, da so z napadi z vodenimi raketami "uničili centre za usposabljanje, eliminirali tuje plačance in zaznali zmanjšanje števila tujih prostovoljcev".