"To, kar se dogaja v Mariupolu, je ogromen vojni zločin," je poudaril visoki zunanjepolitični predstavnik Unije Josep Borrell ob prihodu na zasedanje. To ni vojna – kajti tudi vojna ima svoje zakone – to je uničevanje države, to je moralno povsem nesprejemljivo, je izpostavil.
Zasedanja se je udeležil tudi slovenski zunanji minister Anže Logar, ki je zagotovil nadaljnjo pomoč in podporo Slovenije Ukrajini in ukrajinskim beguncem ter podporo vsem nadaljnjim aktivnostim, vključno z dodatnimi omejevalnimi ukrepi, ki bi pripomogli k izvajanju dodatnega pritiska na Rusko federacijo, da bi končala vojaško agresijo. Pri tem je posebej poudaril potrebo, da se sankcionirajo izvozne politike Ruske federacije, in da se je treba posvetiti tudi področjem, ki jih EU do sedaj ni zajela, kot so trgovina z diamanti, zlate rezerve in uporaba kriptovalut. Minister Logar je ob tem dodal, da je podpora Evropske unije Ukrajini neverjetna ter da moramo še naprej ostati pogumni in drzni: "Obisk predsednikov vlad Poljske, Češke in Slovenije v Kijevu prejšnji teden je bil primer tega. Pomembno je, da ostanemo vpeti na vse mogoče načine – s pripomočki ter humanitarno in politično angažiranostjo."
Pozval je tudi k zagotovitvi evropske perspektive za Ukrajino s konkretno časovnico do njenega članstva v EU, saj to predstavlja najboljši odgovor na aktualne varnostnopolitične izzive. Hkrati je poudaril, da je treba v ospredju širitvene politike ohraniti Zahodni Balkan, Moldavijo in Gruzijo. Postopke na področju širitvene politike je treba pospešiti, EU pa se mora odzvati hitro in učinkovito. Ministrom se je na zasedanju pridružil tudi zunanji minister Moldavije Nico Popescu, ki je predstavil težek humanitarni in politični položaj v Moldaviji. Logar je v razpravi podprl moldavsko suverenost in teritorialno integriteto ter pozval k pozornemu spremljanju razmer, vključno z naraščajočim valom beguncev in nudenjem ustrezne pomoči.
Nekatere članice, zlasti baltske države in Poljska, pa so še pred zasedanjem pozivale k ostremu ukrepu – prepovedi uvoza ruske nafte in plina, druge, med njimi Nemčija, pa so bile bolj zadržane in izpostavljale, da je treba najprej zagotoviti dosledno izvajanje doslej sprejetih sankcij ter preprečiti, da bi se jim Kremelj izognil, tudi s pomočjo Kitajske.
Med državami, ki pozivajo k ostrim sankcijam, je tudi Litva. "Neizogibno je, da začnemo govoriti o energetskem sektorju, zlasti o nafti, saj je to največji prihodek za ruski proračun," je dejal litovski zunanji minister Gabrielius Landsbergis. V EU pa ruske nafte po njegovih besedah ni težko nadomestiti. Ob tem je posvaril pred omahovanjem s sankcijami, saj da bi bilo to zelo slabo sporočilo tistim, ki se borijo v Ukrajini. Pozval je, naj države Ukrajini namesto upanja in molitev pošljejo obrambne sisteme stinger in javelin ter naj se upošteva dejstvo, da Kitajska doslej ni pokazala, da je na pravi strani zgodovine.
Tudi Logar se je ob prihodu za zasedanje zavzel za ostrejše sankcije – za zaprtje pristanišč in za prepoved uvoza energentov. Znova se je tudi zavzel za jasno perspektivo članstva v EU za Ukrajino in za to, da bi EU v Kijev poslala posebnega odposlanca. Tudi Slovenija bo v Kijev poslala odpravnika poslov, je povedal.
Nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock je bila glede možnosti takojšnje prepovedi uvoza ruske energije bolj zadržana. Izpostavila je, da bo Nemčija postopno, a hitro zmanjševala odvisnost od ruskih fosilnih goriv.
