Zunanji ministri EU za dodatno vojaško pomoč Ukrajini

Kot je po zasedanju zunanjih ministrov povedal Borrell, so dosegli politični dogovor o dodatnih 500 milijonih evrov evropskih sredstev za vojaško pomoč Ukrajini. Dokončna odločitev o tem bo po njegovih besedah sprejeta v prihodnjih dneh. EU bo tako skupaj za pomoč Ukrajini v orožju namenila 2,5 milijarde evrov.

"Ministri so se enotno strinjali, da je treba Ukrajini stati ob strani in ji zagotoviti vso podporo," je povedal visoki zunanjepolitični predstavnik EU.

Govorili tudi o dodatnih sankcijah proti Rusiji

Govorili so tudi o dodatnih sankcijah proti Rusiji, ki jih je Borrell v petek predlagal skupaj z Evropsko komisijo in so namenjene predvsem temu, da bi preprečili izogibanje doslej sprejetim sankcijam. O dodatnih ukrepih danes razpravljajo stalni predstavniki članic EU, dokončno pa bi bili lahko potrjeni v sredo.

"Evropske države morajo še naprej trdno stati za odločitvami, ki so jih sprejele. Sprejele so sankcije in sedaj se jih morajo držati. Še naprej morajo ustvarjati pritisk na rusko gospodarstvo. To je treba početi na enaki ravni, kot vojaško podpiramo Ukrajino," je poudaril Borrell.

Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba se je v nagovoru ministrom EU zahvalil Borrellu, da je upošteval njegove predloge glede preprečevanja izogibanja sankcijam. Obenem je vztrajal pri tem, da se vsem ruskim televizijam prepove oddajanje v evropskih kabelskih in satelitskih omrežjih. Zahvalil se jim je tudi za dodatno vojaško pomoč in poudaril, da potrebujejo še več orožja, predvsem topništvo dolgega dosega in sisteme zračne obrambe.

"Slovenija podpira nadaljevanje podpore Ukrajini"

Državni sekretar na slovenskem zunanjem ministrstvu Marko Štucin je na zasedanju povedal, da Slovenija podpira nadaljevanje podpore Ukrajini, vključno s pomočjo Ukrajini za nadaljnje delovanje kritične infrastrukture in institucij ter vsa prizadevanja v smeri povojne obnove.

Kot so sporočili z MZZ, mora EU v času spremenjenih geopolitičnih razmer okrepiti strateška partnerstva, tudi z Latinsko Ameriko in Karibi. Regija je pomemben partner pri zagovarjanju na pravilih temelječe mednarodne ureditve in za svetovno prehransko varnost v času vojne v Evropi. "Krepitev političnega dialoga, trgovinskih odnosov in sektorskega sodelovanja, vključno z digitalno agendo, je ključnega pomena," je poudaril državni sekretar Štucin.

Ministri so se strinjali tudi o srečanju zunanjih ministrov EU in Skupnosti latinskoameriških in karibskih držav (CELAC) oktobra letos, na katerem bodo med drugim pripravili vrh EU-CELAC v drugi polovici prihodnjega leta.

Sprejeli pa so še sklepe o digitalni diplomaciji, v katerih so se zavzeli za to, da bi digitalna diplomacija postala temeljni sestavni del zunanjega delovanja EU. Ta bo v ameriškem San Franciscu vzpostavila tudi poseben urad za okrepitev digitalne diplomacije z in v ZDA, je povedal Borrell.