Današnje zasedanje zunanjih ministrov članic EU in Ukrajine sporoča, da se EU ne bo pustila ustrahovati Rusiji, je povedal visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell.
"To srečanje pošilja močno sporočilo Rusiji. Vaše rakete in droni nas ne bodo prestrašili," je po skupnem zasedanju ministrov članic EU in ukrajinskega zunanjega ministra Dmitra Kulebe povedal Borrell. Kot je dodal, je tik po njegovem obisku v ukrajinski Odesi v preteklih dneh na širše območje padlo več dronov.
"Naša odločenost, da podpremo Ukrajino v njenem boju za svobodo in neodvisnost, je trdna in se bo nadaljevala," je dejal po prvem zasedanju zunanjih ministrov članic izven EU in na vojnem območju doslej.
Že takoj je poudaril, da gre za neformalno zasedanje, saj ne bodo sprejemali pomembnejših odločitev, bodo pa predvsem preučevali in razpravljali o možnih načinih, kako lahko EU še naprej podpira Ukrajino. "Ta vojna ima resne posledice za cel svet, za nas Evropejce pa je eksistencialna grožnja," je poudaril prvi diplomat EU.
Pred začetkom neuradnega zasedanja se je ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba zahvalil za tak znak podpore. "To je zgodovinski dogodek, saj bo svet za zunanje zadeve prvič v zgodovini zasedal zunaj svojih sedanjih meja, zunaj meja Evropske unije, vendar znotraj prihodnjih meja Evropske unije," je dejal. EU je pozval tudi k podpori pri izvozu žita prek Črnega morja.
Predlaga pet evropskih milijard za sofinanciranje nakupa orožja
Borrell je zagotovil, da bo EU še naprej podpirala Ukrajino na vojaškem, humanitarnem, finančnem in političnem področju, tudi na njeni poti v EU. "Najmočnejše varnostno jamstvo, ki ga lahko damo Ukrajini, je njeno članstvo v Evropski uniji," je poudaril.
Glede nadaljnje vojaške pomoči je pojasnil, da predlaga, da se v okviru evropskega mirovnega instrumenta (EPF) za sofinanciranje dobav vojaške opreme in orožja držav članic Ukrajini v prihodnjem letu nameni pet milijard evrov.
Borrell je sicer že pred poletnim premorom predlagal vzpostavitev posebnega sklada v okviru EPF v višini do 20 milijard evrov za obdobje 2024–2027, kar bi pomenilo po okoli pet milijard letno. Podrobnosti na skupni novinarski konferenci s Kulebo ni pojasnil, poudaril je zgolj, da je treba do konca leta doseči dogovor o petih milijardah za leto 2024.
Sredstva iz EPF so med drugim namenjena sofinanciranju dobave topniških izstrelkov Ukrajini. Do njih bo tako upravičenih tudi sedem članic EU, ki so prek Evropske obrambne agencije (EDA) pri evropskih obrambnih podjetjih skupaj naročile izstrelke kalibra 155 milimetrov, so danes sporočili z agencije.
Po besedah zunanjepolitičnega predstavnika Unije so na današnjem zasedanju govorili tudi o iskanju miru v Ukrajini. Poudaril je, da je mirovni načrt ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega edina mirovna pobuda, o kateri trenutno razpravlja mednarodna skupnost. "Omenjale so se še druge, a so izginile," je dejal.
Fajonova potrdila zavezanost Slovenije članstvu Ukrajine v EU
Kot je običajno od začetka ruske agresije na Ukrajino, obisk ministrov ni bil vnaprej napovedan, je pa Borrell že pred časom naznanil, da načrtuje obisk zunanjih ministrov v ukrajinski prestolnici.
"Gre za jasno sporočilo podpore Ukrajini in njenemu pogumnemu ljudstvu," je ob začetku prvega srečanja ministrov sedemindvajseterice izven EU in prvega na vojnem območju dejala slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon.
Spomnila je, da je Slovenija v nedeljo postala opazovalka v Varnostnem svetu Združenih narodov. "Lahko zelo jasno povem, da si bomo prizadevali za dolgotrajen in pravičen mir v Ukrajini ter ponovno vzpostavitev ozemeljske celovitosti. Prizadevali si bomo, da bodo ruski režim in vsi krivci za to vojno odgovarjali," je izpostavila ministrica.
Na srečanju so ministri govorili tudi o perspektivi ukrajinskega članstva v EU, potem ko je država junija lani dobila status kandidatke. Fajonova je potrdila zavezanost Slovenije članstvu Ukrajine v EU, vendar poudarila, da mora proces pogajanj steči sočasno z reformnim procesom, še posebej na področju vladavine prava in boja proti korupciji.
"Odločno podpiramo širitev EU, ne samo na Ukrajino, Gruzijo in Moldavijo, ampak tudi na države Zahodnega Balkana, če želimo doseči mir in stabilnost na naši celini," je dodala.
Slovenska podpora sodelovanju v mirovni formuli
Ministri so na zasedanju izpostavili tudi, da je potrebno Ukrajini čimprej nakazati naslednje nakazilo vojaške pomoči iz Evropskega mirovnega instrumenta (EPF), so v sporočilu za javnost zapisali na Ministrstvu za zunanje zadeve (MZZ).
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v pogovoru z ministri poudaril, da gre pri mirovni formuli za Ukrajino za izgradnjo osnove za vzpostavitev pravičnega miru in mehanizmov za kaznovanje vojnih zločinov. Fajonova je sodelovanje Slovenije v mirovni formuli podprla in nakazala pripravljenost naše države za sodelovanje v posameznih delovnih skupin. "Za izvajanje mirovne formule je ključno, da ima široko podporo mednarodne skupnosti, še posebej držav Latinske Amerike, Afrike in Azije."
Zasedanje "znotraj prihodnjih meja EU"
Avstrijski zunanji minister Alexander Schallenberg je srečanje označil za "močan signal solidarnosti" z Ukrajino. Ob tem je ocenil, da je čas, da se podpora zahodnih držav Ukrajini preoblikuje v "dolgoročno sodelovanje", zlasti na področju krepitve ukrajinskega pravosodja in boja proti korupciji v državi.
Francoska zunanja ministrica Catherine Colonna je srečanja opisala kot sporočilo Moskvi, da je EU odločena dolgoročno podpirati Ukrajino, dokler ta ne bo v vojni zmagala. "Je tudi sporočilo Rusiji, da ne sme računati na našo utrujenost," je dodala.
Njena nemška kolegica Annalena Baerbock je medtem pozvala k vzpostavitvi "obrambnega ščita" za Ukrajino pred prihajajočo zimo. Ta bi po njenih besedah vključeval širitev pomoči na področju zračne obrambe, dobavo električnih generatorjev in krepitev oskrbe države z energijo. Ob tem je omenila usmerjene ruske napade na ukrajinsko energetsko infrastrukturo minulo zimo.
Vseh zunanjih ministrov sicer ni v Kijevu, med drugim manjkata madžarski in poljski minister, Peter Szijjarto in Zbigniew Rau. Razlogi za neudeležbo prvega niso znani, drugi pa je zbolel za covidom-19.
Kuleba poziva k podpori novemu pomorskemu koridorju
Ukrajinski zunanji minister Kuleba pa je kolege iz članic unije pozval k podpori pri izvozu ukrajinskega žita prek novega koridorja v Črnem morju.
"Če EU in Ukrajina združita moči za zagotavljanje varnosti tega koridorja, bomo lahko delali na polni zmogljivosti," je povedal. "Pomorski koridor za izvoz ukrajinskega žita državam po svetu brez sodelovanja Rusije je mogoč. To smo že dokazali," je še dejal Kuleba.
Kijev je namreč po julijskem odstopu Rusije od dogovora o izvozu žita prek Črnega morja vzpostavila nov koridor, ki poteka ob ukrajinski obali.
KOMENTARJI (897)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.