Zelenski v osvobojenem Hersonu: To je začetek konca vojne

"Odziv ljudi je pristen," je ob svojem 30-minutnem obisku osvobojenega Hersona dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je ob tem ocenil, da osvoboditev mesta pomeni "začetek konca vojne z Rusijo". "Ljudje so čakali na ukrajinsko vojsko, na naše vojake, na vse nas. Ukrajina gre naprej, pripravljena je na mir," je dodal. 

Izguba tega pomembnega strateškega mesta na jugu države pomeni velik udarec za Rusijo. A Moskva kljub umiku ruskih vojakov in prihodu ukrajinskih vztraja, da Herson ostaja rusko ozemlje, poroča BBC. Kremelj je namreč ob obisku Zelenskega znova poudaril, da je Herson del Rusije. Namestnik zunanjega ministra Aleksander Gruško je medtem dejal, da Rusija ne bo pristala na umik vojakov kot predpogoj za mirovna pogajanja. "Takšni pogoji so nesprejemljivi," je njegove besede v ponedeljek navedla ruska tiskovna agencija Interfax.

Na slovesnosti v Moskvi, ki je potekala nedavno, je ruski predsednik Vladimir Putin dejal, da se o priključitvi Luganska, Donecka, Zaporožja in Hersona "ne da pogajati". Vendar pa je Ukrajina v zadnjih tednih na jugu države osvobajala vse več zasedenega ozemlja ter postopoma napredovala proti Hersonu. Ruske sile je tako postavljala pod vse večji pritisk.

Mesto je pod rusko oblastjo pristalo marca, le teden po začetku ruske invazije. Od takrat je postala ta regija ena izmed štirih, ki so bile po septembrskih referendumih priključene ruskemu ozemlju. Pretekli teden so nadzor nad mestom ponovno prevzeli Ukrajinci. Ob vstopu ukrajinskih vojakov v Herson se je med domačini začelo slavje.

Vendar pa stanje na območju kljub temu ne ostaja mirno. Tik pred prihodom Zelenskega v mesto, kot tudi tik po njegovem govoru, so se v mestu znova zaslišali zvoki eksplozij in strelov. A tudi to ni ustavilo slovesnosti. Predsednik je namreč poudaril, kako pomembno je bilo, da obišče to na novo osvobojeno mesto. Ob obisku mesta, nad katerim zdaj znova plapola ukrajinska zastava, je Zelenski zapel tudi ukrajinsko himno ter se zahvalil Natu in drugim zaveznikom za njihovo podporo. "Topniški raketni sistemi visoke mobilnosti (Himars) iz Združenih držav so naredili veliko razliko," je dejal.

Predsednik je nagovoril tudi množico na glavnem mestnem trgu, kjer so nekateri vihteli ukrajinske zastave ali jih nosili na ramenih. "Ne zanimajo nas ozemlja druge države," je odgovoril na vprašanje, ali bi lahko ukrajinske sile napredovale še dlje.

Kako pa o umiku ruskih sil iz Hersona poročajo v ruskih državnih medijih? O umiku ne govorijo odkrito, trdi novinar BBC Francis Scarr. Poročila namreč pravijo le, da so se čete premaknile z zahodne strani na vzhodni breg reke Dneper. Novinar je ta pristop k temi umika opazil v dveh informativnih oddajah na ruski televiziji – na NTV in Kanalu 1.

Rusi po navedbah Kijeva pred umikom uničili elektrarno v Hersonu

Ukrajinsko nacionalno energetsko podjetje Ukrenergo je sporočilo, da naj bi ruska vojska prejšnji teden pred umikom z zahodnega brega reke Dnipro v Hersonu uničila bistveno energetsko infrastrukturo. "Energetski objekt, ki je z elektriko oskrboval celoten desni breg reke Dnipro v regiji Herson in tudi velik del regije Mikolajiv, je praktično uničen," je v objavi na spletu zapisal vodja podjetja Ukrenergo Volodimir Kudricki. Dodal je, da je "uničenje posledica nemočne jeze okupatorjev pred begom".

"Večji del osvobojene regije Herson je brez elektrike že od 6. novembra. Trudimo se, da bi ljudi čim prej oskrbeli z električno energijo," je še dejal Kudricki. Dodal je, da je Ukrajina tujim partnerjem izročila seznam potrebne opreme za območje Hersona, pri čemer sta se po njegovih besedah že odzvali Poljska in Francija.

Potem ko so se ruske sile v petek v celoti umaknile z desnega brega reke Dnipro, so v Herson kmalu za tem vstopili ukrajinski vojaki, ki so jih pričakali navdušeni prebivalci. Herson je edina regionalna prestolnica, ki jo je Rusom od začetka invazije na Ukrajino uspelo zavzeti, in njihov umik od tam velja za enega največjih ruskih neuspehov v vojni.

Stoltenberg: Cilj Putina je, da Ukrajina to zimo ostane v temi in mrazu

Pred Ukrajino so težki meseci, je opozoril generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg. Ob tem je posvaril, da Nato kljub nedavnemu umiku ruskih sil iz Hersona ne bi smel podcenjevati ruske vojske. Ob obisku na Nizozemskem je še ocenil, da mora Ukrajina sama določiti pogoje mirovnih pogajanj z Rusijo, poročajo tuje tiskovne agencije.

Stoltenberg je pohvalil "neverjeten pogum" ukrajinskih sil po umiku ruske vojske iz strateško pomembnega mesta Herson na jugu Ukrajine ter mednarodno skupnost pozval k nadaljnji podpori Kijevu. "Prihodnji meseci bodo težki," je opozoril na novinarski konferenci v Haagu po srečanju z nizozemskim zunanjim ministrom Wopkejem Hoekstro in obrambno ministrico Kajso Ollongren. Dodal je, da je cilj ruskega predsednika, da Ukrajina to zimo ostane v temi in mrazu.

"Ne smemo narediti napake in podcenjevati Rusije," je še posvaril generalni sekretar Nata. Izpostavil je, da imajo ruske sile še vedno pomembne zmogljivosti in tudi veliko število vojakov, in dodal, da je Moskva pokazala pripravljenost nositi velike izgube. Umik ruskih sil iz Hersona po njegovem kaže tudi na neverjeten pogum ukrajinskih oboroženih sil, pa tudi na uspeh stalne podpore Nata Ukrajini.

Na novinarsko vprašanje, če bi moral Kijev glede na uspehe na bojišču in prihajajočo zimo dati pobudo za mirovna pogajanja, je Stoltenberg poudaril, da je ta odločitev v rokah Ukrajincev. "Oni plačujejo najvišjo ceno v smislu izgubljenih življenj in škode v državi," je dejal in dodal, da mora zato Ukrajina določiti pogoje, pod katerimi se bo pogajala. "Mi pa jo moramo pri tem podpirati in povečati možnosti za izid, ki bo sprejemljiv za Kijev," je dodal.

Ruski uradnik poroča o eksploziji na kmetiji v ruski regiji Belgorod

Po eksploziji se je vnel še zabojnik z gorivom na kmetiji v vasi Kozinka, je povedal guverner ruske regije Belgorod Vjačeslav Gladkov. Dejal je, da je do eksplozije prišlo po napadu, ki naj bi ga izvedla Ukrajina. Kijev svoje domnevne vpletenosti ni komentiral. Kot je še dejal Gladkov, v domnevnem napadu ni bilo žrtev.

Gladkov je že 6. novembra poročal o eksploziji na naftnem terminalu v ruski vasi Golovčino in dejal, da je bila stopnja nevarnosti v regiji povišana do 21. novembra, kar kaže na veliko tveganje za "teroristične napade".

Regija Belgorod meji na ukrajinsko regijo Harkov, večino katere je Ukrajina osvobodila izpod ruske okupacije v začetku septembra.

Združeni narodi: Rusija bi morala plačati odškodnino za vojno v Ukrajini

Generalna skupščina Združenih narodov je pozvala, naj Rusija odgovarja za invazijo na Ukrajino, vključno s plačilom odškodnin. Rezultat glasovanja v 193-članski organizaciji je pokazal 94 proti 14, 73 se jih je medtem vzdržalo, kar je sicer najnižja stopnja podpore od petih resolucij, povezanih z Ukrajino, ki jih je Generalna skupščina sprejela od ruske invazije.

Resolucija priznava potrebo po vzpostavitvi "mednarodnega mehanizma za odškodnino za škodo, izgubo ali poškodbo", ki izhaja iz "nepravih dejanj" Rusije proti Ukrajini." Priporoča, da države članice skupščine v sodelovanju z Ukrajino ustvarijo mednarodni register za dokumentiranje zahtevkov in informacij o škodi, izgubi ali poškodbi, ki jo je Ukrajincem in vladi povzročila Rusija.

Resolucija dodaja, da mora Rusija nositi pravne posledice vseh svojih mednarodno protipravnih dejanj, vključno z odškodnino za škodo, ki so jo povzročili s temi dejanji. Možnost veta, ki jo ima Rusija v Varnostnem svetu, je sicer najmočnejšemu organu Združenih narodov preprečila kakršno koli ukrepanje, odkar je Putin ukazal invazijo. Vendar pa veta v generalni skupščini, ki je pred tem sprejela štiri resolucije, ki kritizirajo rusko invazijo, ni.

Resolucije generalne skupščine so sicer nezavezujoče, vendar imajo politično težo.

Putin tujcem dovolil služenje v ruski vojski

Ruski predsednik je podpisal odlok, ki tujim državljanom dovoljuje služenje v ruskih oboroženih silah. "Pogodbe ni mogoče skleniti s tujim državljanom, za katerega je bila izrečena obsodilna sodba in izrečena kazen, za katerega se vodi preiskava ali predhodna preiskava ali kazenska zadeva, pa tudi, če ima ta državljan neizbrisano kazensko evidenco ali je pod upravno kaznijo zaradi uporabe drog," medtem še piše v odloku.

Putin je sicer že septembra podpisal zakon, ki tujcem, ki so podpisali pogodbo o služenju ruske vojske za najmanj eno leto, olajša pridobitev državljanstva. Četrtega novembra je nato dejal, da je Rusija od začetka mobilizacije septembra vpoklicala 318.000 državljanov. Približno 49.000 teh vojaških obveznikov se že bori v Ukrajini, je dejal. Po razglasitvi mobilizacije je Rusija dovolila vpoklic obsojenih državljanov za huda kazniva dejanja.

Ruska vojska poroča o uspehih na območju Donecka, ukrajinska v Lugansku

Ruska vojska kljub nedavnemu porazu v Hersonu poroča o uspehih na območju Donecka na vzhodu Ukrajine. Kot je sporočilo rusko obrambno ministrstvo, so zavzeli strateško vas Pavlivka, ki bi lahko služila kot "odskočna deska" za nadaljnje ofenzivne dejavnosti v državi. Ukrajinska vojska medtem poroča o zavzetju krajev na območju Luganska.

Ruske sile so po lastnih navedbah po večdnevnih hudih spopadih prevzele nadzor nad Pavlivko, vasjo z okoli 2000 prebivalci, ki leži približno 60 kilometrov jugovzhodno od mesta Doneck. Zavzetje Pavlivke odpira možnost za "odskočno desko za nadaljnjo ofenzivo ruskih čet v Donbasu", je na Telegramu sporočilo rusko obrambno ministrstvo, ki ga povzema ruska tiskovna agencija Tass. Kot je še navedlo ministrstvo, bi zavzetje te vasi pomagalo zavzeti Vugledar, rudarsko mesto severno od Pavlivke.

Ukrajinske sile pa po vojaškem uspehu v Hersonu, prestolnici istoimenske regije, kamor so po umiku ruskih sil vkorakale minuli petek, poročajo tudi o dosežkih drugod po državi, in sicer v vzhodni pokrajini Lugansk. To industrijsko regijo od leta 2014 obvladujejo proruski separatisti, ki jih podpira Rusija, vendar ukrajinske sile počasi ponovno osvajajo tamkajšnje ozemlje.

"Oborožene sile Ukrajine so osvobodile 12 mest in vasi iz rok okupatorjev v regiji Lugansk," je na družbenih omrežjih danes sporočil regionalni guverner, ne da bi navedel, kdaj so omenjene kraje zavzeli, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Vojaški poznavalci medtem ocenjujejo, da bi lahko ukrajinska vojska sredstva in vire, ki so se sprostili v Hersonu, uporabila za nadaljevanje ofenzive v regiji Lugansk. Ukrajinske sile so dosegle omejen napredek v regiji Lugansk in so zmožne tega še povečati, če bi se okrepile z enotami iz zahodnega Hersona, so v analizi navedli strokovnjaki neodvisnega raziskovalnega Inštituta za preučevanje vojne (ISW), ki ga povzema nemška tiskovna agencija dpa.

Nasprotno pa bo ruska stran poskušala okrepiti napade južneje v Donbasu. Zavzetje regije Doneck je bil že od začetka vojne eden glavnih ciljev ruske invazije. Spopadi na območju so se v zadnjih dneh močno okrepili, še navaja dpa.

Washington in Moskva z novimi sankcijami proti posameznikom in podjetjem

Finančno ministrstvo ZDA je uvedlo sankcije proti mednarodni mreži ruskega mikroelektronskega podjetja Milandr ter na črno listo uvrstilo zasebna letala in podjetja, povezana z oligarhom Sulejmanom Kerimovom. Podjetja, proti katerim je finančno ministrstvo ZDA usmerilo sankcije, spadajo v mednarodno mrežo ruskega mikroelektronskega podjetja Milandr, ki je po navedbah ministrstva ključnega pomena za dobavo mikroelektronike ruski obrambni industriji.

Ministrstvo je na seznam sankcij uvrstilo podružnice in zastopnike podjetja Milandr v Švici, Armeniji in na Tajvanu, s čimer je posameznikom in subjektom iz ZDA prepovedalo poslovanje z njimi. S sankcijami so prav tako zamrznili vsa sredstva, ki jih imajo ti subjekti v ZDA. "ZDA bodo še naprej razkrivale in rušile vojaške dobavne verige Kremlja ter Rusiji onemogočale dostop do opreme in tehnologije, ki jo potrebuje za vodenje nezakonite vojne proti Ukrajini," je v izjavi dejala ameriška finančna ministrica Janet Yellen.

Poleg tega je finančno ministrstvo ZDA sankcije usmerilo tudi proti razvejani mreži ruskega rudarskega magnata Kerimova, ki je že na črnem seznamu ZDA. Sankcije so uvedli proti njegovi ženi, otrokom, nečaku, štirim francoskim nepremičninskim podjetjem, ki jih nadzoruje ena od njegovih hčera, ter švicarskemu državljanu, predsedniku teh štirih podjetij.

Ministrstvo je prav tako blokiralo osem majhnih, luksuznih reaktivnih letal Kerimove družine, zaradi česar bi jih lahko kasneje tudi zasegli. Skupaj so ZDA uvedle sankcije proti 14 posameznikom in 28 subjektom, navaja AFP.

Medtem so ruske oblasti danes uvedle sankcije proti 100 Kanadčanom, politikom, znanstvenikom, umetnikom in podjetnikom, ki jih je rusko zunanje ministrstvo uvrstilo na črni seznam, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Obtoženi so bili sodelovanja pri "oblikovanju agresivne protiruske usmeritve" v Kanadi, za nov krog sankcij pa se je Rusija odločila "kot odgovor na prakso, ki jo izvaja režim Justina Trudeauja, s tem ko uvaja sankcije proti ruskemu vodstvu, politikom in poslancem, predstavnikom podjetij, strokovnjakom in novinarjem ter kulturnim osebnostim".

Številni posamezniki, uvrščeni na seznam, imajo ukrajinsko poreklo ali delajo v organizacijah za pomoč Ukrajincem. Med njimi je tudi Stephan Bandera, vnuk pokojnega ukrajinskega nacionalističnega voditelja Stepana Bandere. Na seznamu se je znašlo tudi več kanadskih novinarjev.

Kanada je sicer ena največjih mednarodnih podpornic Ukrajine. Predsednik vlade Trudeau je državi danes obljubil še 500 milijonov dolarjev oziroma 484 milijonov evrov dodatne vojaške pomoči. Od začetka vojne v Ukrajini je Ottawa uvedla sankcije proti več kot 1400 posameznikom in subjektom v Rusiji, Ukrajini in Belorusiji, nedavno pa je napovedala nov krog sankcij proti ruskim preiskovalcem, tožilcem in sodnikom, še navaja dpa.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je na spletu zahvalil za pomoč in dejal, da sta Ukrajina in Kanada "pravi zaveznici, ki delita skupne vrednote in imata enake cilje". "Vedno se bomo spominjali pomoči, ki nam jo je v najtežjih trenutkih nudila bratska Kanada. Skupaj bomo zmagali," je dodal.

Od začetka vojne v Ukrajini je Ottawa uvedla sankcije proti več kot 1400 posameznikom in subjektom v Rusiji, Ukrajini in Belorusiji. Danes je napovedala nov krog sankcij proti 23 ruskim preiskovalcem, tožilcem, sodnikom in zaporniškim delavcem, ki so bili po mnenju kanadske vlade "vpleteni v grobe in sistematične kršitve človekovih pravic voditeljem ruske opozicije".