"Spet uporabljajo te besede - dokončna rešitev - ko gre za nas, ukrajinski narod, rekli so jih na srečanju v Moskvi," je dejal Zelenski, ki je nekaj svojcev izgubil v holokavstu. Ukrajinski predsednik je v govoru potegnil več vzporednic z drugo svetovno vojno.
Opozoril je, da invazija ni vojaška operacija. "To je celostna vojna, katere cilj je uničenje naših ljudi, uničenje naših otrok, družin, državnosti, mest, kulture in vsega, kar nas dela Ukrajince," je dejal. "Zato imamo pravico, da potegnemo te vzporednice iz zgodovine. Naše vojne za preživetje in druge svetovne vojne," je dodal. Izrael je še pozval, naj Ukrajini da orožje. Obenem pa je poslance vprašal, zakaj še niso uvedli sankcij proti Rusiji.
Rusija je medtem zvečer od Ukrajine zahtevala, da njeni vojaki odložijo orožje in mesto ob Azovskem morju zapustijo v ponedeljek dopoldne. Za umik bo med 8. in 10. uro po srednjeevropskem času oblikovan poseben koridor, je poudaril generalmajor ruske vojske Mihajl Misincev. Rusija od Ukrajine do 3. ure zjutraj po srednjeevropskem času terja pisni odgovor na te zahteve, z ukrajinske strani do zdaj odziva še ni bilo.
Zelenski znova pozval Putina k pogajanjem
Hkrati je v nedeljo Zelenski ponovno izpostavil pogajanja z Rusijo kot edini način za končanje vojne v Ukrajini. "Pripravljen sem na pogajanja z njim," je dejal, pri čemer je mislil na ruskega predsednika Vladimirja Putina. Zelenski je svoj poziv k pogajanjem s Putinom izrekel v pogovoru za ameriško televizijo CNN. "Mislim, da brez pogajanj ne moremo končati te vojne," je dejal.
"Ruske sile so prišle, da nas iztrebijo, nas ubijejo," je dejal Zelenski. Da je Rusija v Ukrajini zagrešila genocid, je zatrdila tudi podpredsednica ukrajinske vlade Olga Stefanišina, ki je spregovorila za britansko televizijo Sky News. Na vprašanje, ali meni, da je Rusija v njeni državi zagrešila genocid, je odgovorila: "To ni vprašanje, to je realnost, s katero se soočamo." Dodala je, da je tožilstvo odprlo 2000 preiskav proti ruskim vojakom, vključno s preiskavami posilstev in umora.
Ukrajinski voditelj Zelenski, ki je z javnim uporom proti Putinu in njegovim silam dosegel status narodnega heroja, pa je govoril tudi o ukrajinskem uporu proti ruski vojski in sporočil, da je v boju doslej umrlo več tisoč ruskih vojakov. "Če obstaja le en odstotek možnosti, da ustavijo to vojno, mislim, da moramo zagrabiti to priložnost," je dejal in pozval k pogajanjem in pogovorom s Putinom. "Če ti poskusi propadejo, bo to pomenilo tretjo svetovno vojno," je dodal.
Pogajanja z Rusijo po besedah Zelenskega niso enostavna ali prijetna, vendar so nujno potrebna. "Ukrajina je vedno iskala mirno rešitev. Bolj kot kadar koli zdaj hočemo mir," je dejal. Dodal je še, da Rusija nenehno "pošilja svoje ljudi v zakol", kot je opisal bitko pri Črnobajevki na jugu države, kjer so ukrajinske sile ohranile odpor in kar šestkrat uspele premagati Ruse. "Na žariščih predvsem hudih spopadov so naše prednje obrambne linije praktično zasute s trupli ruskih vojakov. In teh trupel, teh teles nihče ne pride iskat," je dodal.
Kot je pojasnil, čez trupla nato pošiljajo nove enote in vojake. Razume sicer, da ima Rusija skoraj neomejeno število vojakov in vojaške opreme, ne razume pa, da ruski državljani teh izgub "ne opazijo". "Zanima me, kaj so vam storili v teh letih, da ne opazite svojih izgub?" Po navedbah ukrajinskih oblasti je doslej od ruske invazije na Ukrajino umrlo 14.000 ruskih vojakov. Ruske oblasti so medtem pred približno enim tednom poročale o 1300 mrtvih ruskih vojakih. Nobenih navedb ni možno neodvisno preveriti.
Zelenski je še sporočil, da je ukrajinski varnostni svet prepovedal 11 proruskih strank, nekatere naj bi bile povezane tudi z rusko državo. Kot je pojasnil, bo prepoved v veljavi do izteka vojnega stanja. V državi pa je trenutno blokiranih tudi okoli 1500 medijev, ki so širili rusko propagando, je poročala ukrajinska podružnica tiskovne agencije Interfax. Po ocenah ukrajinske policije je prepovedane medije spremljalo okoli 15 milijonov ljudi, poroča britanski BBC.
Turčija je medtem danes sporočila, da sta Rusija in Ukrajina dosegli napredek v pogajanjih o zadržanju invazije in da sta strani "blizu dogovoru". "Seveda ni lahko doseči dogovora, medtem ko teče vojna, ko civilisti umirajo, a radi bi rekli, da smo dosegli zakon," je dejal turški zunanji minister Mevlüt Cavusoglu. Cavusoglu je ta teden obiskal tako Rusijo kot Ukrajino, saj ima Turčija z obema stranema tesne vezi. Skušal je nastopiti kot posrednik v pogovorih. Ankara je prejšnji teden tudi gostila zunanja ministra Rusije in Ukrajine.
Ruski in ukrajinski pogajalci so se v zadnjem tednu srečavali preko videopovezave. Kot je danes poročal časnik Ukrajinska pravda, naj bi se pogovori preko spleta nadaljevali v ponedeljek. Ob tem so navajali še vodjo poslanske skupine Služabnik naroda Davida Arahamia, ki je pojasnil, da pogovori potekajo vsak dan, tudi danes.
Rusija trdi, da je spet uporabila hipersonične rakete
Ruske sile medtem trdijo, da so iz zračnega prostora nad polotokom Krim na ukrajinske cilje danes izstrelile še drugo hipersonično raketo. Kot je sporočilo obrambno ministrstvo, so z njo uničili skladišče goriva na jugu države. "Letalski raketni sistem kinžal s hipersoničnimi raketami je uničil veliko skladišče goriva in maziv ukrajinskih oboroženih sil v bližini naselja Kostjantjnivka v regiji Mikolajev," je po poročanju BBC-ja povedal tiskovni predstavnik Igor Konašenkov. Teh trditev ni bilo moč neodvisno preveriti.
Po ruskih navedbah lahko takšna raketa zadene cilj, ki je oddaljen do 2000 kilometrov in leti hitreje od 6000 kilometrov na uro. Rakete so izstrelili tudi z ladij na Črnem in Kaspijskem morju, ciljali pa so ukrajinsko vojaško infrastrukturo. "Iz voda Črnega morja so bile izstreljene rakete Kalibr proti tovarni v mestu Nižin v regiji Černigov, ki popravlja ukrajinska oklepna vozila, poškodovana v bojih," je še dejal Konašenkov.
Moskva trdi tudi, da je v raketnem napadu na center za urjenje blizu mesta Ovruč v regiji Žitomir ubila več kot 100 ukrajinskih vojakov in "tujih plačancev", poroča državna tiskovna agencija RIA.
V Rusiji na protestih proti vojni v Ukrajini nove aretacije
Na demonstracijah proti vojni v Ukrajini so v Rusiji po navedbah nevladnikov do popoldneva pridržali že več kot 20 protestnikov, je sporočila organizacija OWD-Info. Protesti so med drugim potekali v Moskvi, Sankt Peterburgu, Jekaterinburgu in Vladivostoku. Shodi proti ruski invaziji so bili tudi v Nemčiji in Ukrajini.
Ruske oblasti s trdo roko zatirajo demonstrante, ki nasprotujejo politiki Kremlja. Od začetka ruskega napada na Ukrajino 24. februarja so po navedbah OWD-Info zabeležili več kot 15.000 aretacij, nekateri so bili pridržani več kot enkrat. Nekatere aretirane doletijo odvzem prostosti in denarne kazni. V povezavi s protesti 13. marca pa so doslej aretirali 936 ljudi v 37 mestih. Obenem oblasti protestnike preganjajo pred sodiščem. Odprtih naj bi bilo že najmanj 37 procesov proti 43 posameznikom.
Na družbenih omrežjih so se medtem pojavile fotografije in posnetki protestov, ki danes potekajo v okupiranih ukrajinskih mestih Herson, Kahovka in Berdjansk. Vsa mesta nadzoruje ruska vojska. Protesti so videti mirni, a naj bi ruske sile po poročanju britanskega BBC že razgnale. Iz nekaterih mest prihajajo posnetki nasilnega posredovanja.
V Berlinu so umetniki pred Brandenburškimi vrati pripravili akcijo Zvok za mir, s katero želijo zbrati čim več sredstev za podporo žrtvam vojne v Ukrajini. Pričakujejo 20.000-glavo množico, ki bo prisluhnila glasbenikom, kot so Clueso, Michael Patrick Kelly, Sarah Connor ter David Garrett. Nagovorila jih bo tudi Natalija Kličko, žena kijevskega župana in nekdanjega boksarskega prvaka Vitalija Klička.
V Hamburgu je medtem danes več tisoč ljudi protestiralo proti ruskemu napadu na Ukrajino. K protestu so pozvali podmladki več političnih strank, podnebno gibanje Petki za prihodnost in ukrajinska diaspora.
Po navedbah pobudnikov se je zbralo okoli 5000 ljudi, policija je udeležbo ocenila na 3000 protestnikov. Protest je potekal mirno.
Na Slovaškem so medtem začeli nameščati zračni obrambni sistem Patriot, ki ga tej državi pošiljajo partnerice v zvezi Nato. Pošiljke opreme in osebja se bodo nadaljevale v prihodnjih dneh, je sporočilo slovaško obrambno ministrstvo. S sistemom bodo upravljali nemški in nizozemski vojaki.
V Ukrajini z domov zbežala že več kot četrtina prebivalstva
Ukrajino je od 24. februarja zapustilo 3.389.044 oseb, od tega v zadnjem dnevu 60.352. Preostalih približno sedem milijonov ljudi pa je razseljenih znotraj Ukrajine. Vodja visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR) Filippo Grandi je opozoril, da je trpljenje civilistov, ki morajo zapustiti domove, odgovornost tistih, ki vodijo vojno.
Okoli 90 odstotkov vseh, ki so zbežali, so ženske in otroci. Moški, stari od 18 do 60 let, morajo namreč ostati v državi in jo braniti. Med tistimi, ki so zbežali v tujino, je po ocenah Sklada ZN za otroke več kot 1,5 milijona otrok. Pred začetkom konflikta je na območjih, ki jih nadzoruje Kijev, živelo okoli 37 milijonov ljudi.
Visoki komisariat Združenih narodov za človekove pravice pa je danes sporočil, da so od 24. februarja potrdili smrt 902 civilistov, poroča britanski BBC. Ker vsako smrt pri uradu neodvisno potrdijo, opozarjajo, da je verjetno pravo število mrtvih večje.
- FOTO: AP
- FOTO: AP
- FOTO: AP
Iz Sumija uspeli evakuirati 71 sirot
Dobra novica pa danes prihaja iz regije Sumi. Guverner je sporočil, da so po skoraj dveh tednih iz sirotišnice na obleganem območju uspeli evakuirati 71 sirot.
"Skoraj dva tedna smo te otročke skrivali v zakloniščih. Hvala bogu smo hitro našli ljudi, ki jih bodo lahko sprejeli v drugih državah. Ob prvi priložnosti za evakuacijo po humanitarnem koridorju smo jih odpeljali iz sirotišnice. 71 otrok! Gre za otroke, ki (iz različnih razlogov) nimajo staršev in jih večina potrebuje stalno zdravniško pomoč. Nekateri med njimi ostajajo pod nadzorom bolnišničnih specialistov," je na Facebooku zapisal Dmitro Živitski.
Dodal je še, da je iz srca hvaležen vsem, ki so to omogočili, in napovedal, da bodo to vojno zmagali, otroci pa se bodo nekega dne lahko vrnili domov.
Ukrajino je od 24. februarja, ko se je začela obsežna ruska invazija, zapustilo že več kot 3,3 milijona ljudi, skoraj 6,5 milijona pa naj bi jih bilo razseljenih znotraj države. Tisti, ki državo zapuščajo zdaj, so po oceni Združenih narodov "bolj travmatizirani", kot so bili tisti, ki so pobegnili v prvi fazi vojne.
