Razmere v Mariupolu ostajajo grozljive, Ukrajina brez dostopa do Azovskega morja

"Čas je, da se srečamo. Čas je za pogovor, čas je za vzpostavitev ozemeljske celovitosti in pravico za Ukrajino," je v nočnem video nagovoru dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. "To je edina možnost za Rusijo, da zmanjša škodo, ki jo je povzročila z lastnimi napakami. V nasprotnem primeru bodo njene izgube takšne, da bo potrebovala več generacij, da si bo opomogla," je posvaril. 

Odzval se je tudi na petkovo dogajanje v Moskvi, ko je ruski predsednik Vladimir Putin na prireditvi ob osmi obletnici ruske zasedbe polotoka Krim na stadionu Lužniki pred zbrano množico "posebno vojaško operacijo v Ukrajini" označil za herojsko.

Zelenski je dejal, da 100.000 ljudi pred stadionom in 95.000 ljudi na njem ustreza številu ruskih vojakov, ki sodelujejo v napadu na Ukrajino. "Zdaj pa si predstavljate, da je na stadionu 14.000 trupel, poleg več deset tisoč ranjenih in pohabljenih," je še dodal. Toliko ruskih vojakov naj bi bilo namreč po ukrajinskih trditvah od 24. februarja ubitih ali ranjenih v vojni v Ukrajini.

Obleganje se nadaljuje, razmere v Mariupolu "srednjeveške"

Rusija medtem še naprej napada ukrajinska mesta, pri čemer so, kot ocenjujejo opazovalci, vse pogosteje tarča civilisti. Razmere so najhujše v Mariupolu, ki ga ruske sile oblegajo že več tednov. Ljudem zmanjkuje vode in hrane, ni elektrike in ogrevanja, na ulicah ležijo trupla.

Ukrajinski poslanec Dmitro Gurin, čigar starši so ujeti v mestu, je za BBC razmere opisal kot "srednjeveške". "Ljudje so brez hrane in, kar je še huje, brez vode, tanki obstreljujejo bloke, tako da ne morejo ven. Sedijo v kleteh in čakajo, da bodo umrli," je dejal.

Prizadevanja za rešitev ljudi otežujejo ulični boji, je sporočil župan Vadim Bojčenko. Pojasnil je, da mesto nenehno obstreljujejo s tanki in topništvom, poroča BBC.

Zelenski je povedal, da so izpod ruševin gledališča, ki so ga v sredo bombardirale ruske sile, rešili 130 ljudi, med katerimi je več huje ranjenih. Dodal je, da za zdaj nimajo podatkov o smrtnih žrtvah. 

O opustošenju domačega mesta so po tednih ruskega bombandiranja spregovorili evakuiranci iz Mariupola.

"Mariupola ni," je za Reuters povedala Ljudmila, 54-letna učiteljica angleščine, ko je prispela v približno 250 kilometrov oddaljeno mesto Zaporožje. "V kleti smo sedeli 10 dni in niti za sekundo je nismo zapustili. Nismo imeli ne vode ne elektrike." Ljudmila pravi, da pogreša otroke, ki jih je poučevala.

Drugi evakuirani, 44-letni Sergij, pravi, da je odpotoval iz Mariupola z družino, psom in papigo. Ljudje so se "borili za gorivo", da bi pobegnili iz mesta, je povedal za Reuters.

Na spodnjem satelitskem posnetku je videti, kako po bombandiranju zgleda mariupolsko gledališče. Reševalci med ruševinami še vedno iščejo preživele, po tem ko je bila zgradba pred tremi dnevi uničena zaradi, po besedah ukrajinskih uradnikov, ruskega zračnega napada. Klet gledališča so sicer družine uporabljale kot zaklonišče. V času napada (Moskva zanika, da ga je izvedla), naj bi bilo v kleti več kot 1300 ljudi. 

Ruske sile uničile vojašnico v Mikolajevu, umrlo naj bi več deset vojakov

V ruskem napadu je bila v petek tudi popolnoma uničena vojašnica v mestu Mikolajev na jugu Ukrajine. Poslopje je popolnoma uničeno, potem ko ga je zadelo šest ruskih raket. 

BBC, ki se sklicuje na pričevanja Robina Ramaekersa – belgijskega dopisnika s kraja dogodka, poroča, da je žrtev najmanj 80, verjetno jih bo še več. Ukrajinske oblasti števila žrtev niso potrdile, ker gre za vojaški objekt, tako da poročil ni mogoče neodvisno preveriti. Agencija AFP medtem poroča, da je njihov poročevalec danes videl tri trupla.

"Rusi so strahopetno napadli vojake, ki so spali," je povedal guverner mikolajevske regije Vitalij Kim. Dodal je, da reševalna akcija še poteka, drugih podrobnosti pa ni navedel.

Po poročanju AFP, ki se sklicuje na vojake v mestu, je bilo v vojašnici nameščenih okoli 200 mladih ukrajinskih vojakov.

Župan Mikolajeva Oleksander Senkevič je povedal, da ruske sile, ki nadzorujejo sosednji Herson, od tam stalno bombardirajo mesto z okoli pol milijona prebivalci. Pojasnil je, da se napadi vrstijo tako hitro, da sploh ne uspejo razglasiti alarma. 

Ukrajinska vojska priznala, da je "začasno" izgubila dostop do Azovskega morja

Ukrajinska vojska je danes tudi priznala, da je "začasno" izgubila dostop do Azovskega morja. "Okupatorji so na območju Donecka deloma uspešni, začasno so Ukrajini onemogočil dostop do Azovskega morja," je zapisano v sporočilu. Rusija je sicer že od začetka marca trdila, da so njene sile ukrajinski vojski onemogočile dostop do Azovskega morja.

Ruska stran je v petek sporočila tudi, da boji že potekajo v samem mestu Mariupol. Danes je predstavnik ukrajinskega notranjega ministrstva Vadim Denisenko povedal, da trenutno potekajo boji za jeklarno Azovstal, ki leži na obrobju mesta. "Ena največjih jeklarn v Evropi se uničuje," je dejal.

Upajo na 10 evakuacijskih koridorjev

Ukrajinski predsednik je tudi povedal, da je po humanitarnih koridorjih doslej na varno odšlo okoli 180.000 ljudi, od tega 9000 v Mariupolu. "Vendar pa okupator še naprej blokira dostavo humanitarne pomoči. To je znana taktika. To je vojni zločin. Rusija bo zanj odgovarjala. 100-odstotno," je še napovedal.

Po navedbah ukrajinskih oblasti bodo danes poskušali odpreti humanitarne koridorje iz nekaterih obleganih mest. Podpredsednica vlade Irina Vereščuk je dejala, da upajo na 10 evakuacijskih poti, ni pa jasno, ali so bile te dogovorjene z rusko stranjo. Je pa po njenih besedah bila dogovorjena pot iz Mariupola.

Medtem so regionalne oblasti v vzhodni regiji Lugansk potrdile, da se je humanitarni koridor odprl ob 7.uri po srednjeevropskem času, čeprav še ni bilo znano, kam vodi.

Rusija trdi, da je v Ukrajini prvič uporabila hipersonične rakete

Rusija je danes sporočila, da so v Ukrajini v petek prvič uporabili hipersonične rakete. Z njimi naj bi po lastnih trditvah uničili skladišče orožja na območju Ivano-Frankivska na zahodu Ukrajine. "Letalski raketni sistem kinžal s hipersoničnimi raketami je uničil veliko podzemno skladišče raket in letalskega orožja," je sporočil tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konašenkov.

Hipersonične rakete spadajo med novo orožje, ki ga razvija Rusija, Putin pa jih je ob predstavitvi označil za nepremagljive. Na preizkusih leta 2018 naj bi rakete kinžal – beseda v ruščini pomeni bodalo – zadele vse cilje v oddaljenosti več kot tisoč kilometrov. Nameščene so na letalih mig-31.

Rusija je sicer hipersonično orožje začela razvijati za izogibanje obrambnim sistemom, kot je ameriški protiraketni ščit v Evropi. Še nikoli doslej pa ni priznala uporabe tovrstnih raket v boju.

Ukrajino je od 24. februarja, ko se je začela obsežna ruska invazija, zapustilo že več kot 3,3 milijona ljudi, skoraj 6,5 milijona pa naj bi jih bilo razseljenih znotraj države.

Kako napredujejo pogajanja?

Vodja ruske pogajalske delegacije Vladimir Medinski je sicer v petek po novem krogu pogajanj sporočil, da sta Moskva in Kijev zbližala stališča glede zahtev po nevtralnosti Ukrajine in odpovedi članstvu v Natu. Vodja ukrajinske delegacije Mihajlo Podoljak pa je medtem opozoril, da so izjave Rusije njihove zahteve in da stališče Ukrajine ostaja nespremenjeno.

Ukrajinski in ruski pogajalci, ki se sestajajo vsak dan preko videopovezave, so po besedah Medinskega "na pol poti" pri vprašanju demilitarizacije Ukrajine. Najbolj pa sta usklajeni stališči Moskve in Kijeva glede nevtralnega statusa Ukrajine in odpovedi članstvu v Natu, je dejal po poročanju ruske tiskovne agencije Tass.

Kot je dodal, vprašanja, kjer naj bi strani zbližali stališča, vključujejo "odtenke", povezane z jamstvi glede varnosti Ukrajine, poroča Tass. Gre za "odtenke, povezane s tem, kakšna varnostna jamstva bi Ukrajina poleg že obstoječih dobila, če bi zavrnila vstop v Nato," je pojasnil.

"Izjave ruske strani so le njihova zahtevana stališča. Vse izjave so med drugim namenjene sprožanju napetosti v medijih. Naša stališča so nespremenjena. Premirje, umik vojakov in močna varnostna jamstva s konkretnimi formulami," pa je na Twitterju sporočil Podoljak.

Putin je v četrtek turškemu predsedniku Recepu Tayyipu Erdoganu predstavil, kakšne so natančne zahteve Rusije za dosego mirovnega sporazuma z Ukrajino, poroča britanski BBC. Glavna zahteva je nevtralnost Ukrajine, ki ne sme zaprositi za članstvo v Natu. Rusija pri tem postavlja še druge zahteve, ki se po poročanju BBC večinoma zdijo poskusi reševanja obraza za rusko stran. Ukrajina bi se morala razorožiti, s čimer ne bi več predstavljala grožnje Rusiji, v Ukrajini pa bi morali zaščititi ruski jezik, zahteve Rusije povzema BBC.