Ukrajina je na zasedanju Sveta Združenih narodov za človekove pravice, na katerem obravnavajo domnevne vojne zločine Rusije v Ukrajini, obsodila domnevno rusko sistematično deportacijo ukrajinskih otrok. Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je premestitev na tisoče ukrajinskih otrok označil za "verjetno največjo prisilna deportacija v sodobni zgodovini".
"Najbolj srhljiv zločin je, da Rusija krade ukrajinske otroke," je dejal in ruska dejanja označil za "genocidni zločin".
Tudi nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock je obsodila sistematično izginotje otrok na rusko okupiranih območjih Ukrajine. "Da otroke odpelješ od doma, od njihovih prijateljev in bližnjih - kaj je lahko bolj podlega od tega?" je vprašala ob začetku zasedanja Sveta.
V svojem govoru je spomnila na usodo 15 otrok, ki so bili ugrabljeni v začetku ruske invazije na Herson. Najmlajša žrtev je bila stara le devet let. "Teh 15 je le delček množice ukrajinskih otrok, ki naj bi jih Rusija ugrabila med vojno v Ukrajini," je dejala. Pb tem je zagotovila, da ne bodo mirovali, dokler vsi ti otroci ne bodo vrnjeni domov.
ZDA so v začetku februarja objavile poročilo, v katerem ugotavljajo, da naj bi Rusija najmanj 6000 ukrajinskih otrok premestila na Krim in v Rusijo, glavni namen tega pa naj bi bila politična prevzgoja otrok, poroča Deutche Welle. Raziskovalci univerze Yale so odkrili najmanj 43 taborišč in drugih objektov, kjer so bili zaprti ukrajinski otroci.
Fajonova v Ženevi opozorila na zaskrbljujoče stanje človekovih pravic v svetu
Slovenija se bo vedno zavzemala za spoštovanje mednarodnega prava, človekovih pravic, multilateralizem in solidarnost, je na zasedanju Sveta Združenih narodov za človekove pravice v Ženevi poudarila zunanja ministrica Tanja Fajon. Izpostavila je, da zasedanje poteka v senci uničujočih potresov, brutalne vojne v Ukrajini ter številnih drugih humanitarnih tragedij, konfliktov in kršitev človekovih pravic po svetu.
Opozorila je tudi na zaskrbljujoče stanje človekovih pravic v svetu, predvsem žensk in deklic v Iranu, Afganistanu in Ukrajini. Izpostavila je, da je Slovenija "znotraj ZN in drugih mednarodnih organizacij prepoznana in spoštovana kot goreča zagovornica pravic žensk, starejših in otrok ter pravice do čistega, zdravega in trajnostnega okolja".
Ministrica je sodelovala tudi na obeležitvi prve obletnice ruske agresije na Ukrajino in njenih humanitarnih posledic. Povedala je, da je Slovenija odprla vrata več tisočim ukrajinskim beguncem in da so slovenski projekti namenjeni zagotavljanju rehabilitacije za preživele, pomoči beguncem v Moldaviji in na Poljskem ter obnovi civilne infrastrukture.
Izpostavila tudi pomen 75. obletnice splošne deklaracije o človekovih pravicah in 30. obletnice Svetovne konference o človekovih pravicah na Dunaju, ki je tlakovala pot ustanovitvi Urada visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice.
Zelenski razrešil enega najvišjih vojaških poveljnikov
Eduard Moskaljov je poveljeval ukrajinskim silam, ki so del hudih bitk v donbaški regiji, poroča Sky News. Položaj je zasedel marca 2022, kmalu po tem, ko je Rusija napadla Ukrajino.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je razrešitev vojaškega poveljnika napovedal na spletni strani predsedniškega urada, ob tem pa ni razkril razloga za Moskaljovo razrešitev. Do poteze sicer prihaja v času, ko se ukrajinska vojska v Bahmutu še naprej sooča s hudimi napadi Kremlja, ko skuša Rusija naposled le prevzeti nadzor nad mestom.
Rusija naj bi uničila skladišče streliva pri Bahmutu
"Na bahmutskem delu fronte se lahko Ukrajinci vendarle pohvalijo, da Bahmut še vedno stoji in da ga Rusi niso še obkolili. V Ukrajini se je nekoliko otoplilo, kar pomeni, da je več blata, več rasputice in to pomeni tudi težji napredek ruskih vojakov. Ukrajinci so tam tudi izvedli nekaj protinapadov, tako da Bahmut zaenkrat še vedno stoji," pravi naš poročevalec Jure Tepina, ki je trenutno v Hersonu.
Rusija je sporočila, da je sestrelila pet ukrajinskih brezpilotnih letal in uničila skladišče streliva v bližini vzhodnega mesta Bahmut. Obrambno ministrstvo Rusije je ob tem sporočilo, da je sestrelilo tudi štiri rakete HIMARS. Intenzivni spopadi v okolici Bahmuta v regiji Doneck sicer potekajo že več tednov. V mestu, kjer je pred vojno živelo več kot 70.000 ljudi, še vedno vztraja okoli 6000 prebivalcev, ki so jih ukrajinske oblasti nedavno pozvale k evakuaciji.
- FOTO: AP
- FOTO: AP
- FOTO: AP
- FOTO: AP
- FOTO: AP
Po poročanju CNN je Ukrajina po ruskem napadu z brezpilotnimi letali iranske izdelave zgodaj zjutraj okrepila svojo zračno obrambo. Ukrajinske oblasti so sporočile, da je bilo po predhodnih ocenah sestreljenih 11 od 14 brezpilotnih letal Shahed, ki jih je izstrelila Rusija, pri čemer je bila večina uničenih blizu Kijeva."Napad z dronom so izvedli v dveh valovih. Sirene za zračni napad so zato v Kijevu trajale več kot pet ur," je sporočila kijevska mestna vojaška uprava.
V ruskem napadu na zahodno ukrajinsko mesto Hmelnicki sta medtem umrla dva reševalca. To je potrdil ukrajinski notranji minister. "Danes je ekipa ukrajinskega notranjega ministrstva izgubila dva reševalca: 21-letnega Vladyilava Dvoraka in 31-letnega Serhija Sevruka," je sporočil ukrajinski policist Ihor Klimenko.
Državne službe za nujne primere so čez noč odpravljali posledice ruskega napada v regiji Hmelnicki, ko se je zgodil nov smrtonosni napad z dronom. "Dva sta umrla. Še trije reševalci so bili ranjeni. Zdaj jim zdravniki nudijo vso potrebno pomoč," je še dejal Klimenko.
Britanske obveščevalne službe so o več nepojasnjenih eksplozijah poročale tudi v bližini Mariupola. Te naj bi zasledili na območju dveh skladišč goriva in jeklarne, ki jo Rusija uporablja kot vojaško bazo.
Ukrajinske sile naj bi nameravale v prihodnjih mesecih izvesti ofenzivo za osvoboditev nekaterih ozemelj na vzhodu in jugu države, vključno z Mariupolom, strateško pomembnim pristaniškim mestom ob Azovskem morju, ki so ga ruske sile po več tednih smrtonosnega obleganja zavzele maja lani.
'Posebna vojaška operacija se za zdaj nadaljuje'
Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov pa je danes sporočil, da je treba kitajski načrt podrobno analizirati in upoštevati interese vseh strani. "Veliko pozornosti namenjamo načrtom naših kitajskih prijateljev. To je zelo dolg in intenziven proces," je dejal novinarjem. A ob tem je dodal, da za zdaj ne vidi nobenih možnosti, "da bi se ta zgodba obrnila v mirno smer". "Posebna vojaška operacija se za zdaj nadaljuje, gremo proti doseganju zastavljenih ciljev," je dejal Peskov.
Po poročanju Politica pa je madžarski premier Viktor Orban medtem kitajski mirovni načrt podprl in dodal, da želi, da Madžarska ostane zunaj vojne in da Ukrajini ne dostavlja orožja. Uradniki ZDA in EU so medtem mirovni predlog Kitajske zavrnili kot poskus odvračanja pozornosti od njene proruske drže, generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg pa je prejšnji teden dejal, da predlog "nima veliko verodostojnosti, ker ga niso mogli obsoditi nezakonito invazijo na Ukrajino".
Ruski predsednik Vladimir Putin je bitke v Ukrajini označil kot bitke za preživetje Rusije, ki se bori proti grabežljivemu Zahodu. Prav tako je pozdravil napredek v odnosih s Kitajsko in nakazal, da bi lahko kitajski predsednik Ši Jinping kmalu obiskal Moskvo.
Medtem se ZDA in zavezniki v Natu trudijo Kitajsko odvrniti od zagotavljanja vojaške pomoči Rusiji. "Peking se bo moral sam odločiti o tem, kako bo ravnal naprej, ali bo zagotovil vojaško pomoč. A če bo šel po tej poti, bo to za Kitajsko povzročilo velike stroške," je za CNN dejal svetovalec Bele hiše za nacionalno varnost Jake Sullivan.
Hrvaška Ukrajini domnevno dobavlja 14 vojaških helikopterjev
Hrvaška bo po poročanju Jutarnjega lista Ukrajini v kratkem dobavila 14 transportnih helikopterjev tipa Mil Mi-8. Vlada v Zagrebu pisanja časnika ni potrdila, je pa pošiljko 14 helikopterjev že lani napovedal hrvaški premier Andrej Plenković. To bi bila ena od največjih donacij helikopterjev katere od zavezniških držav Ukrajini.
12 helikopterjev Mi-8MTV-1 in dva helikopterja Mi-8T, ki jih bo predvidoma prejela Ukrajina, so del hrvaških oboroženih sil ter so jih po domovinski vojni uporabljali predvsem za reševalne akcije ter za nujne prevoze s hrvaških otokov na celino. Pred prevozom v Ukrajino bodo z njih najprej sneli vse obstoječe oznake in po potrebi zamenjali obrabljene dele, za transport pa bodo pripravljeni čez približno deset dni. Sedem jih bodo razstavili in dostavili po kopnem, sedem pa jih bo odletelo na Poljsko, od koder jih bodo nato poslali v Ukrajino.
Pošiljko 14 transportnih helikopterjev, na katere se lahko pritrdi tudi avtomatsko orožje, je že novembra lani napovedal Plenković. Hrvaški predsednik Zoran Milanović je bil do tega kritičen, ker v vladi niso pojasnili, kako bodo te helikopterje nadomestili.
Hrvaškim letalskim silam bo tako predvidoma ostalo deset transportnih helikopterjev Mil Mi-171Sh sovjetske oz. ruske izdelave in štirje helikopterji Sikorsky UH-60 Black Hawk ameriške izdelave. Hrvaška je v Ukrajino doslej napotila štiri pakete vojaške pomoči, a vsebine teh ni razkrila, ker je vse podatke o vojaški pomoči Ukrajini označila kot zaupne.
Državni sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve Zdenko Lučić je na seji vlade minuli četrtek razkril le, da je hrvaška vlada Ukrajini doslej darovala za več kot šest milijonov evrov humanitarne pomoči in zagotovila "znatno vojaško pomoč". Dodal je, da je skupna vrednost pomoči Hrvaške Ukrajini presegla 160 milijonov evrov.
EU za eno leto podaljšala sankcije proti Belorusiji
Evropska unija je za eno leto podaljšala sankcije proti Belorusiji, ker režim predsednika Aleksandra Lukašenka doma še vedno izvaja represijo in ker podpira rusko invazijo v Ukrajini. Da bodo sankcije veljale do 28. februarja 2024, je po njihovem letnem pregledu danes odločil Svet EU, so sporočili iz švedskega predsedstva EU.
EU je od avgusta 2020 uvedla več svežnjev sankcij proti odgovornim za politično represijo in kršitve človekovih pravic v Belorusiji, v minulem letu pa tudi zaradi podpore ruski invaziji na Ukrajino.
Predsedniku Lukašenku in 194 drugim vidnim osebnostim, ki so blizu režimu, so prepovedali vstop v EU, njihovo premoženje v povezavi pa so zamrznili. Premoženje so zamrznili tudi 34 posameznikom, ki jim je prepovedano tudi prejemanje sredstev EU. Za Belorusijo veljajo tudi ciljno usmerjene gospodarske sankcije, vključno z omejitvami za finančni sektor, trgovino, telekomunikacije, energijo in promet.
"EU najostreje obsoja vpletenost Belorusije v neizprosno in neupravičeno agresivno vojno proti Ukrajini, ki jo je sprožila Rusija," so sporočili iz Stockholma. Izpostavili so tudi, da EU ostaja odločena, da bo obravnavala stanje človekovih pravic v Belorusiji in da bo še naprej podpirala belorusko ljudstvo pri njegovi legitimni zahtevi po demokraciji, tudi s podporo civilni družbi in neodvisnim medijem.
Beloruski aktivisti prevzeli odgovornost za napad na rusko letalo
Beloruski protivladni aktivisti so prevzeli odgovornost za napad brezpilotnega letala na rusko vojaško letalo Beriev A-50 v bližini Minska. Aliksandr Azarov, vodja protivladne organizacije BYPOL je na Telegramu sporočil, da so operacijo pripravljali več mesecev.
BYPOL je sporočil, da so v napadu poškodovali sprednji in osrednji del letala ter njegov radar in anteno v letalski bazi Mačulišči blizu beloruske prestolnice Minsk. Svetovalec beloruske opozicijske voditeljice Svetlane Tihanovske je na spletu sporočil, da je šlo za najuspešnejše dejanje sabotaže od začetka lanskega leta.
Od začetka vojne v Ukrajini je v Belorusiji in v ruskih regijah, ki mejijo na Ukrajino, prišlo do več sabotaž, zlasti na železniškem sistemu. Belorusija sicer ni neposredno sodelovala v vojni, je pa ruskim silam v začetku invazije dovolila, da na ukrajinsko ozemlje vstopijo z območja Belorusije.
