Po navedbah britanskega obrambnega ministrstva medtem Rusija obvladuje večino Severodonecka. Izpostavljajo pa, da je Rusija tudi tukaj naletela na nepričakovan odpor.
Je pa situacija v mestu kritična, še posebej za več sto civilistov, ki se skupaj z ukrajinskimi vojaki skrivajo v podzemnih bunkerjih kemične tovarne. Rusija je na drugi strani sporočila, da bo danes omogočila varen prehod civilistom, vojake pa pozvala, naj odložijo orožje in se predajo.
Številni so sicer glede koridorjev za umik iz mesta, kjer so uničeni vsi mostovi, skeptični – predvsem na podlagi izkušenj iz Mariupola, kjer so nato ruske enote stalno kršile dogovor. Domneva se, da je v mestu še približno 12 tisoč ljudi, pred vojno je tam živelo 100 tisoč ljudi. The Kyiv Independent poroča, da so iz Donbasa s pomočjo Zdravnikov brez meja z vlaki evakuirali več kot 1000 ljudi, med njimi 690 ranjenih in bolnih prebivalcev.
Rusko vojaško napredovanje v Donbasu spremljajo pozivi k novim pošiljkam zahodnega orožja. ZDA in Združeno kraljestvo obljubljajo nove pošiljke, a v Ukrajini pravijo, da to ni dovolj, da se zoperstavijo ogromni vojaški moči Rusije.
Ameriški obrambni minister Lloyd Austin bo tako v Bruslju vodil srečanje večje skupine skoraj 50 držav, ki so zavezane podpori Ukrajini, da bi ugotovili, kaj je še mogoče storiti.
ZDA in Nato še naprej izražata podporo Ukrajini
Medtem se bliža vrh zveze Nato v Madridu. Stalna predstavnica ZDA v Natu Julianne Smith je na srečanju z novinarji dejala, da bo v središču znova stanje v Ukrajini. Pregledali bodo, kakšno dodatno varnostno pomoč lahko zagotovijo takoj oziroma dolgoročno, da bi Ukrajini pomagali zmagati v tej vojni. Kot je dejala, bodo ZDA znova izrekle podporo Ukrajini – dokler bo to potrebno. Druga pomembna točka pa bo nov strateški koncept. Prav tako naj bi voditelji znova potrdili Natovo politiko "odprtih vrat" ter podprli pridružitev Finske in Švedske. "Verjamemo, da bosta ti dve državi okrepili zavezništvo ne le zaradi svojih vrhunskih vojaških zmogljivosti, temveč tudi zaradi skupnih vrednot," je prepričana Smithova.
Smithova se je razgovorila tudi o pobudi za oblikovanje novega zavezništva med Združenim kraljestvom, Poljsko, baltskimi državami, Ukrajino in morda Turčijo: "Seveda je zavezništvo zelo osredotočeno na pobude, povezane z Natom. Razmišljamo, kaj lahko okrepi zavezništvo na vzhodu. Že v preteklosti smo videli minilateralne formacije in očitno podpiramo pobude, ki pomagajo krepiti zmogljivosti."
Zagotovila je, da ZDA tudi aktivno podpirajo Švedsko in Finsko, ki sta v prizadevanjih za priključitev zavezništvu naleteli na nezadovoljno Turčijo. "Prizadevali si bomo, da se ta pristopna pogajanja odprejo. Še vedno smo prepričani, da se bo to na koncu zgodilo, čeprav je o časovnici še težko govoriti. Toda za zaprtimi vrati obravnavamo pomisleke, ki so jih Turki dali na mizo." Glede končnega sprejema obeh držav pa upa, da se bo to zgodilo v nekaj mesecih, ne letih.
Izrazila je tudi upanje na konec ukrajinskega konflikta, vendar je poudarila, da je odločitev o novih pogajanjih predvsem v rokah obeh vpletenih strani. Izrazila je prepričanje, da je ruska stran na pretekla pogajanja prišla s figo v žepu, zaradi česar so bila tudi neuspešna.
