Ukrajina

Zelena vrata so vodila v resnični pekel vojne: 'Mati, zbogom'

Kijev, 03. 01. 2025 10.20 | Posodobljeno pred dvema dnevoma

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Čeprav brezpilotni letalniki spreminjajo obraz vojne in se spletnim komentatorjem, ki z domačega fotelja navijajo za eno ali drugo stran, navzven zdi, da je s sejanjem smrti na daljavo vse skupaj postalo manj osebno, na prvi bojni črti to še zdaleč ne drži. Še kako osebno je in pogosto se vse skupaj konča z neposrednim srditim bojem mož na moža. Po družbenih omrežjih so zaokrožili posnetki medsebojnega spopada med ukrajinskim in ruskim vojakom, ki se končajo z brutalno smrtjo Ukrajinca in pretresljivim dialogom.

Najdaljši, včeraj objavljeni 15-minutni posnetek, ki naj bi nastal jeseni 2024 med ukrajinskim protinapadom na vas Trudovoye v regiji Doneck, se začne na dvorišču ene izmed hiš, v kadru kamere na telesu je cev puške skozi oči strelca.

Modro nebo, ožgana drevesa brez listja in odprta vrata lesene zelene ograje, tišino prekinja le hreščeč glas preko komunikacijske postaje, v ozadju se slišijo posamezni poki, ki postajajo vse glasnejši in z vse manjšim presledkom. Bitka je blizu.

Usodna vrata v zeleni ograji
Usodna vrata v zeleni ograji FOTO: X

Po dobrih petih minutah se ukrajinski vojak dvigne iz čepečega položaja, zasliši se žvižgajoč zvok granate. Zavije okoli vogala in razdejanje male vasice postane dobro vidno. Glasna eksplozija močno odmeva. Vojak se vrne na začetni položaj, vrata v zeleni ograji so zdaj zasuta s kupi kamenja in betona, najbližje hiše ni več. Steče mimo ruševin, zaslišijo se glasni streli. Pade na tla in začne vračati ogenj, spet vstane in strelja naprej. Njegove roke so krvave, očitno je zadet.

Brutalna bitka mož na moža

Prebija se mimo ruševin in skuša najti zaklonišče ter sprožiti ročno bombo, ko se izza vogala prikaže sovražni vojak. Padeta na tla in se začneta ruvati, zasveti se nož. Njegov nasprotnik se brani tudi z zobmi, ki mu jih zasadi v okrvavljeno roko, s katero drži svoj nož. Obupano vpije na pomoč, skušal naj bi priklicati svojega soborca, tla prekrijejo kaplje krvi. Bitka mož na moža traja dolgo, nazadnje mora priznati premoč sovražniku.

Nato pa sledi prizor, ki je prav zaradi svoje mirnosti v primerjavi s prejšnjim srditim bojem še bolj pretresljiv. Na tleh ležeči vojak ve, da mu ne bo uspelo preživeti, okrvavljen nasprotnik z nožem še vedno kleči nad njim. "Mati, zbogom," se poslovi. "Pusti me v miru umreti, povsem si me razmesaril. Naj zadiham, zelo boli," nagovori sovražnika. "Dobro si se boril," mu prizna ta. "Pusti me, naj s sveta odidem v miru, ne dotikaj se me več, pusti me umreti. Pojdi stran, prosim. Želim odditi sam," ga prepričuje. Ruski vojak, ki so ga pozneje identificirali kot pripadnika 39. brigade iz Jakutije, se dvigne in res oddide: "Hvala. Bil si najboljši nasprotnik na svetu," se mu zahvali njegova žrtev.

Tla strese še en udarec. Le ranjenčeva sapa, ki reže skozi mrzel zrak, je znak, da je še živ. "Zbogom," je zadnja beseda, ki jo na posnetku izgovori padli ukrajinski borec, ko dvigne štrcelj, ki mu je po eksploziji ročne bombe ostal namesto dlani. 

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.