Poleg omenjenih 175 milijonov dolarjev pomoči, ki poleg Himarsov vključuje tudi drugo orožje, ki ga Ukrajina učinkovito uporablja za obrambo svoje države, je ameriško ministrstvo za obrambo odobrilo še dodatnih 95 milijonov v okviru pobude za varnostno pomoč Ukrajini.
S tem so ZDA doslej Ukrajini od januarja lani namenile za skupaj 8,2 milijarde dolarjev vojaške pomoči. "Naša zaveza Ukrajini ostaja neomajna," je sporočil Antony Blinken. Pri tem je dodal, da Ukrajinci navdihujejo svet z obrambo svoje države in svobode pred neizzvanim ruskim napadom.
S pošiljanjem naprednih raketnih sistemov Ukrajini so ZDA sicer razjezile Rusijo. Gre za mobilne raketne sisteme, ki so nameščeni na tovornjakih. Ti lahko izstreljujejo tako rakete srednjega kot tudi dolgega dosega tja do 300 kilometrov. Američani so sicer poslali le rakete z dosegom do 70 kilometrov, toda tudi z njimi Ukrajinci lahko posežejo globoko za frontno linijo.
"Brezno strahu in divjega brezpravja"
Nevladna organizacija Human Rights Watch (HRW) je rusko vojsko obtožila, da na območjih pod njenim nadzorom v Ukrajini muči vojne ujetnike in civiliste. "Ruske sile so okupirana območja na jugu Ukrajine spremenile v brezno strahu in divjega brezpravja," je opozorila predstavnica te organizacije Julija Gorbunova.
Obsodila je "mučenje, nečloveško ravnanje, samovoljna pridržanja in zapiranje civilistov" v regijah Herson in Zaporožje, ki sta delno pod nadzorom ruske vojske, ter ruske oblasti pozvala, naj "takoj prenehajo s temi zlorabami", poroča francoska tiskovna agencija AFP.
V pogovorih z več deset ljudmi v omenjenih ukrajinskih regijah so razkrili 42 primerov, ko so ruske okupacijske sile poskrbele za izginotje civilistov ali jih kako drugače samovoljno pridržale, opozarja HRW.
Nekateri niso imeli stikov z zunanjim svetom, mnoge pa so mučili, je sporočila nevladna organizacija. Dva od treh vojnih ujetnikov sta umrla.
"Mučenje, nečloveško ravnanje ter samovoljno pridržanje in nezakonito zapiranje civilistov so med očitnimi vojnimi zločini, ki smo jih dokumentirali, zato morajo ruske oblasti nemudoma prenehati s takšnimi zlorabami in razumeti, da lahko odgovarjajo in bodo odgovarjale," je dejala Gorbunova.
Pristanišče v Odesi pretreslo več eksplozij
Dan po tem, ko sta Kijev in Moskva sklenila dogovor o izvozu žita iz ukrajinskih črnomorskih pristanišč, je davi pristanišče v Odesi pretreslo več eksplozij. Zaenkrat ni podatkov o morebitnih žrtvah. Kijev je za eksplozije obtožil Moskvo, poroča britanski BBC.
"Sovražnik je z manevrirnimi raketami Kalibr napadel pristanišče v Odesi. Dve raketi je sestrelila zračna obramba. Dve sta zadeli pristaniško infrastrukturo," je na družbenih omrežjih sporočil tiskovni predstavnik ukrajinske vojske v Odesi Sergej Bratčuk.
"Ti lopovi z eno roko podpisujejo dogovore, z drugo pa usmerjajo rakete," je na Telegramu v odzivu na detonacije zapisal ukrajinski poslanec Oleksij Hončarenko in dodal, da je pristanišče po napadu zagorelo, navaja BBC. "Zato potrebujemo letala in potopiti moramo celotno rusko črnomorsko floto. To bo najboljša rešitev za izvoz žita," je še dejal Hončarenko.
Tiskovni predstavnik ukrajinskega zunanjega ministrstva Oleh Nikolenko pa je ocenil, da so ruske rakete v luči dogovora, ki sta ga Moskva in Kijev v petek podpisala v Istanbulu ob posredovanju Turčije in ZN, "pljunek Vladimirja Putina v obraz generalnemu sekretarju ZN Antoniu Guterresu in turškemu predsedniku Recepu Tayyipu Erdoganu, ki sta si zelo prizadevala za dosego dogovora".
Pristanišče v Odesi je bilo namreč s petkovim sporazumom določeno za eno od pristanišč, od koder naj bi izplule ladje z žitom. Ruska stran je obljubila, da ukrajinskih pristanišč med tranzitom pošiljk ne bo napadala, ukrajinska pa, da bo tovornim ladjam zagotovila varen koridor med minami v morju.
