Bitka za rudarsko mesto in logistično središče Bahmut je ena najbolj krvavih, obe strani sta v tem dvoboju utrpeli velike izgube, mesto pa je zaradi vojne vihre v veliki meri uničeno. A v mestu in njegovi okolici se spopadi nadaljujejo, poroča Reuters.
Vodja Wagnerjevih plačancev, ki oblegajo to ukrajinsko mesto, Jevgenij Prigožin, je v nedeljo dejal, da so na upravni stavbi dvignili rusko zastavo, čeprav da ukrajinske sile ohranjajo nadzor nad nekaterimi zahodnimi deli.
A ukrajinska vojska je njegove navedbe zavrnila. Dejali so, da boji divjajo okoli same stavbe mestnega sveta, pa tudi v drugih bližnjih mestih. "Bahmut je ukrajinski, ničesar niso zajeli. V resnici niso niti blizu temu, da bi to naredili," je dejal tiskovni predstavnik vzhodnega vojaškega poveljstva Sergej Čerevatji.
Do Wagnerjevih izjav je bil še celo bolj kritičen. "Zastavo so dvignili nad nekakšnim straniščem. Pritrdili so jo na, kdo ve kaj, obesili so svojo krpo in rekli, da so zavzeli mesto. No, dobro, naj mislijo, da so ga zavzeli," je dodal.
A strokovnjaki Ameriškega inštituta za preučevanje vojne (ISW) so po analizi fotografij potrdili, da Wagnerjeve sile ob podpori rednih enot ruskih oboroženih sil napredujejo v središču Bahmuta.
Generalštab ukrajinskih oboroženih sil je v večerni izjavi dejal, da je bilo v zadnjih 24 urah odvrnjenih 45 sovražnih napadov. Dodali so, da mesta Bahmut, Avdejevka in Majinka predstavljajo epicenter operacij. Reuters sicer poročil z bojišča ni mogel neodvisno preveriti.
Težki boji se sicer odvijajo tudi drugod v državi. Ukrajinska vojska je sporočila, da so njihove obrambne sile ponoči uničile 14 od 17 brezpilotnih letal Shahed iranske izdelave, ki jih je izstrelila Rusija. "Brezpilotna letala so bila najverjetneje izstreljena z območja vzhodne obale Azovskega morja," so dejali.
Kot poroča Al Jazeera, je bilo 13 brezpilotnih letal uničenih nad ukrajinsko regijo Odesa. En dron je sicer strmoglavil v stavbo in zanetil požar, ki pa je bil do jutra pogašen. Po prvih informacijah ni bil ob tem poškodovan nihče.
Beloruske sile začele z urjenjem na taktičnem raketnem sistemu Iskander
Po besedah ruskega obrambnega ministra Sergeja Šojguja so beloruske sile v ponedeljek začele z urjenjem na taktičnem raketnem sistemu Iskander-M, ki so ga iz Rusije premestili v sosednjo državo. Sistem je namenjen tako konvencionalnim kot tudi jedrskim raketam.
Šojgu je ob tem še dejal, da lahko nekatera beloruska jurišna letala sovražne objekte zdaj napadajo tudi z jedrskim orožjem, poroča ruska tiskovna agencija Tass. Kot je dejal, so namreč nekatera letala zdaj zmožna prenašati tudi jedrske konice.
Rusija je sicer že predhodno sporočila, da bodo v Belorusiji namestili taktično jedrsko orožje, ki bo postavljeno ob meji s Poljsko. Slednje je v ponedeljek napovedal ruski veleposlanik v Minsku Boris Grizlov. Ob tem je dodal, da bodo bunkerji, potrebni za skladiščenje orožja, predvidoma pripravljeni do 1. julija.
'Kri mrtvih in ranjenih je na rokah zahodnih voditeljev'
Ostri besedni dvoboji tudi med Zahodom in Rusijo. Predsednik ruskega parlamenta in trden zaveznik ruskega predsednika Vjačeslav Volodin je dejal, da so zaradi podpore ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu roke zahodnih voditeljev krvave.
Umor prokremeljskega vojnega blogerja Vladlena Tatarskega, ki se je v Sankt Peterburgu zgodil konec tedna, je označil za teroristično dejanje, ki da ga je zagrešil Kijev. "Podpora Washingtona in Bruslja kijevskim oblastem je pripeljala do nastanka teroristične države v središču Evrope," je na Telegramu sporočil Volodin.
"Kri mrtvih in ranjenih je na rokah ameriškega predsednika Joeja Bidna, francoskega predsednika Emmanuela Macrona, nemškega kanclerja Olafa Scholza in drugih voditeljev držav, ki podpirajo režim Zelenskega," je dejal po poročanju Al Jazeere. V ponedeljek je bila sicer v povezavi s smrtjo ruskega blogerja aretirana ena Rusinja.
Kuleba: Članstvo Ukrajine v Natu najboljša rešitev za evroatlantsko varnost
Članstvo Ukrajine v Natu bi bila najboljša rešitev za zagotavljanje evroatlantske varnosti, je ob prihodu na današnje srečanje z zunanjimi ministri članic zavezništva, ki se mu bo danes pridružila Finska, povedal ukrajinski minister Dmitro Kuleba. Ministrske kolege bo obenem pozval k pospešitvi dobav že obljubljene vojaške pomoči.
"Finska pridružitev je jasno sporočilo, da je čas za preučitev starih strategij in percepcij. Ni boljše rešitve za zagotavljanje evroatlantske varnosti kot celote, kot je morebitno članstvo Ukrajine v Natu," je na skupni izjavi z generalnim sekretarjem zveze Nato Jensom Stoltenbergom povedal Kuleba.
Na današnjem zasedanju komisije Nato-Ukrajina, ki je prvo na ministrski ravni po šestih letih, bodo razpravljali tudi o nadaljnji pomoči zaveznic Ukrajini. "Prišel sem, da bi pospešili dobave vojaške pomoči, ki so jo napovedale članice zavezništva," je povedal ukrajinski minister. Gre za opremo, ki jo Ukrajina potrebuje za uspešno protiofenzivo, in sicer predvsem za topniško strelivo in oklepna vozila.
Nato po Stoltenbergovih besedah obenem začenja razpravo o dolgoročnejšem programu pomoči Ukrajini, da bi se ta lahko približala zavezništvu. To bi dosegli z večjo interoperabilnostjo ukrajinskih sil z Natovimi ter prehodom na njegove doktrine in standarde glede opreme. To, da bodo začele članice razvijati večletni program pomoči Ukrajini, kaže na dolgoročno zavezanost zveze Nato tej državi, je še povedal generalni sekretar.
Nato in njegove članice že vse od začetka ruske agresije na Ukrajino pred več kot enim letom Kijevu pomagajo tudi z vojaško pomočjo. Države so doslej po podatkih Nata Ukrajini dobavile vojaško opremo v vrednosti 65 milijard evrov, tudi sodobne bojne tanke in bojna letala.
Von der Leynova in Macron v Peking s pozivom h konstruktivni drži glede Ukrajine
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in francoski predsednik Emmanuel Macron bosta ta teden skupaj obiskala Peking, kjer se bosta med drugim srečala s kitajskim predsednikom Šijem Džinpingom. Pričakovati je, da ga bosta pozvala h konstruktivni drži glede ruske agresije na Ukrajino. Macron bo sicer na Kitajskem ostal do sobote, spremljala ga bo 60-članska francoska poslovna delegacija.
Von der Leynova je pretekli teden v nagovoru pred obiskom v Pekingu poudarila, da je Kitajska kot stalna članica Varnostnega sveta Združenih narodov odgovorna za zaščito načel in vrednot, ki so v srcu ustanovne listine Združenih narodov. "Kitajska mora odigrati konstruktivno vlogo pri doseganju pravičnega miru. Mir pa je lahko pravičen samo, če temelji na suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine," je poudarila. Dodala je, da bo Kijev določil pogoje miru.
Z namenom, da bi našli rešitev za konec konflikta, se v Peking odpravlja tudi francoski predsednik Macron, napovedujejo v Parizu. Dialog s kitajskimi oblastmi je po njihovih navedbah ključnega pomena, saj da je Kitajska edina država na svetu, ki lahko takoj in močno vpliva na konflikt, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.
Macron bo kitajskega kolega tudi pozval, naj ne začne zagotavljati vojaške podpore ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, ki je pred dvema tednoma Šija gostil v Kremlju.
Kitajska sicer ruskega napada doslej ni obsodila, je pa februarja predstavila mirovni načrt za rešitev konflikta. V njem je v 12 točkah med drugim pozvala k čimprejšnjim neposrednim mirovnim pogovorom in posvarila pred uporabo jedrskega orožja. Načrt je sprožil kritičen odziv zahodnih držav na čelu z ZDA, češ da so predlogi v njem predvsem v korist Rusije.
Od kitajske drže do vojne v Ukrajini bodo sicer po besedah predsednice komisije močno odvisni tudi nadaljnji odnosi med EU in Kitajsko, ki bodo prav tako na dnevnem redu četrtkovega srečanja. "Osredotočiti se je treba na zmanjšanje tveganj, ne pa se oddaljiti," je povedala. Tveganja v odnosih s Kitajsko je treba po njenem mnenju zmanjšati prek diplomacije, pa tudi na gospodarskem oziroma trgovinskem področju.
Da bi zmanjšali gospodarska tveganja, je treba poskrbeti za večjo konkurenčnost in odpornost lastnega gospodarstva in industrije. Poleg tega je treba bolje izkoristiti orodja za preprečevanje nepravičnih gospodarskih in trgovinskih praks, pa tudi okrepiti sodelovanje s partnerskimi državami.
V zadnjega pol leta je Kitajsko obiskalo več evropskih voditeljev, med drugim predsednik Evropskega sveta Charles Michel, nemški kancler Olaf Scholz in španski premier Pedro Sanchez, ki je bil v Pekingu pretekli teden. Prihodnji teden se bo na Kitajsko odpravil še visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell.
