Zaloge orožja usihajo, države na razpotju: lastna obramba ali pomoč Ukrajini?

Ukrajina od Združenih držav in drugih članic zavezništva Nata že mesece prejema orožje in opremo, ki je vredna več milijard evrov. Z dobavami skušajo državi, v kateri vse od 24. februarja vihra vojna, pomagati v boju proti Rusiji. A v škripcih so se zdaj znašle tudi nekatere države zaveznice, ki se tudi same soočajo s pomanjkanjem zalog orožja.

Težava za nekatere evropske države medtem predstavlja tudi dejstvo, da same nimajo močnega obrambnega sektorja, ki bi jim zagotavljal hitro produkcijo novega orožja. Številne so namreč za pomoč Ukrajini celo popolnoma izčrpale svoje zaloge rezervnega orožja iz sovjetskih časov, zdaj pa čakajo na nadomestilo iz ZDA. Mnoge se torej zanašajo prav na ameriško obrambno industrijo, poroča AP News.

Slednje so se tako znašle na razpotju. Bi morale preostanek orožja ohraniti za morebitne krizne čase v lastni domovini ali vseeno pomagati v vojni, a s tem povečati grožnjo za lastno državo?

Da bi pomagale Ukrajini, države močno posegajo v svoje zaloge

Ena manjših pribaltskih državic Estonija je Ukrajini zagotovila že približno tretjino svojega obrambnega proračuna, je dejal tamkajšnji obrambni minister Hanno Pevkur. Norveška je medtem v okupirano državo poslala več kot 45 odstotkov svojih zalog havbic, Češka pa približno 33 odstotkov svojih raketnih sistemov, navaja nemški inštitut Kiel.

Slovenija je medtem po poročanju medija Ukrajini namenila skoraj 40 odstotkov svojih tankov. To informacijo smo preverili tudi na našem obrambnem ministrstvu, kjer pa so povedali, da nam točnega števila orožja in informacij o tem, katero orožje smo vse namenili za vojno v Ukrajini, ne morejo razkriti.

ZDA so medtem Ukrajini od februarja namenile že več kot 17,5 milijarde dolarjev (slabih 18 milijard evrov) orožja in opreme, kar med nekaterimi člani kongresa sproža vprašanja, ali nemara s tem tudi sama prevzema preveliko tveganje. Čeprav Pentagon ne razkriva informacij o svojih obrambnih zalogah, pa raziskovalna skupina Stimson Center ocenjuje, da je vojna zaloge protitankovskega orožja Javelin zmanjšala za kar eno tretjino, zaloge raket Stinger pa za 25 odstotkov. Prav tako se zmanjšujejo zaloge topništva, saj havbic M777 ne proizvajajo več.

"Vprašanje je torej le, kolikšno tveganje ste pripravljeni prevzeti," je dejal Pevkur. A s podobnim vprašanjem in izzivi se ne soočajo le manjši narodi, kot je na primer Litva, temveč tudi nekatere večje članice Nata, vključno z Nemčijo. Nemško obrambno ministrstvo je namreč prav tako potrdilo, da so zaloge orožja omejene. "Kakšne so naše trenutne zaloge, vam iz varnostnih razlogov ne moremo povedati, vendar pa si prizadevamo, da bi trenutne vrzeli zapolnili," so sporočili.

Ameriški obrambni minister Lloyd Austin je sicer na nedavnem srečanju Nata v Bruslju Zahod pozval, naj napadeni državi zagotovijo dodatne zmogljivosti. Tudi evropski uradniki so za AP dejali, da Rusiji ne smejo dovoliti zmage v Ukrajini in da se bo njihova podpora nadaljevala. Vendar pa so se ob tem strinjali tudi, da jih skrbi domača obramba.

 "Situacija v Ukrajini je privedla do splošnega pomanjkanja ponudbe. V določenih primerih smo si pustili minimalno zalog. Brez sprejemanja dolgoročno vzdržnih odločitev pri širjenju vojaške industrije nismo varni," je dejala poslanka litovskega parlamenta Dovil Šakalien. "To desetletje ne bo mirno. To desetletje bo težko," je ob tem poudarila.

Premalo izdatkov za obrambni resor

"Ocenjujemo, da bo Rusija slej ko prej obnovila svoje zmogljivosti," je dejal estonski obrambni minister, ki je poudaril, da lahko ruski predsednik Vladimir Putin izdelovalcem orožja ukaže, naj preidejo na 24-urno proizvodnjo. Dodal je, da je Rusija nekaj vojakov že napotila v tovarne namesto na frontno črto. "Rusija ima izkušnje pri rekonstituciji svoje vojske in lahko vsakih nekaj let sproži invazijo na evropske sosede," je še dejal in za primer navedel ruske poteze proti Gruziji leta 2008 ter polotoku Krim v letu 2014.

A zakaj je tako malo zalog? Razlog tiči v tem, da so vojaški izdatki mnogih evropskih držav po koncu hladne vojne postali nižja prednostna naloga vlad. To pa je oslabilo tudi obrambo držav. Dodatno je stanje poslabšal tudi vstop ameriških obrambnih podjetij na evropski trg. "Ko Norvežani uporabljajo F-16 in F-35 namesto švedskih bojnih letal Saab Gripen, to vpliva na moč evropskega obrambnega trga," je dejal Max Bergmann, evropski direktor Centra za strateške in mednarodne študije.

ZDA so sicer članice Nata dolgo pozivale, naj povečajo svoje izdatke za obrambo na dva odstotka, vendar pa večina med njimi tega cilja ni dosegla. Je pa po ruski invaziji več evropskih držav obljubilo znatno povečanje izdatkov v ta resor, saj je na ta način moč hitro obnoviti svojo vojsko.

Estonija je tako letos sprejela 42,5-odstotno povečanje obrambnega proračuna, s katerim želi obnoviti svoje zaloge. Nemčija pripravlja dolgoročne pogodbe za visokokakovostno strelivo, kot so rakete Stinger, septembra pa je podpisala tudi 560 milijonov evrov vredno pogodbo za 600 novih mornariških vodenih raket. Te naj bi prejela do leta 2029.