SBU je na Telegramu objavila videoposnetek, na katerem je videti, kako so ukrajinske sile obvladale in aretirale dva moška v civilnih oblačilih. Do aretacij je prišlo v kraju Kovel na severozahodu Ukrajine, pri čemer naj bi eden od osumljencev v državo prispel prek Belorusije.
Moška naj bi se pripravljala na likvidacijo dveh visokih uradnikov in neimenovanega ukrajinskega aktivista. Za vsak uboj pa naj bi bila nagrajena z denarno vsoto od 100.000 do 150.000 dolarjev, je še dodala SBU.
Napadi na strateško pomemben most Antonivski
Ukrajinske sile so v napadu ponoči ponovno obstreljevale strateško pomemben most Antonivski čez reko Dneper v regiji Herson, je potrdila tiskovna predstavnica južnega poveljstva ukrajinske vojske Natalija Gumenjuk. Most Antonivski na obrobju Hersona je glavna oskrbovalna povezava med mestom in južnim bregom reke Dneper. Tarča napadov je bil že konec julija, ko je bil delno uničen, ruske sile pa so čez reko zgradile pontonski most.
Od konca julija so bili poškodovani edini trije prehodi čez reko na območju, ki so ga zasedle ruske sile. Oskrba ruskih enot na desnem bregu reke je tako ovirana, vseeno pa so v zadnjih tednih po navedbah ukrajinskih oblasti ruske sile tja uspele premestiti okrog 30 bataljonskih taktičnih skupin. To naj bi po navedbah Kijeva pomenilo, da Rusija na območju pripravlja novo ofenzivo v smeri mesta Nikolajev. Ruske sile so sicer izvedle omejen napad proti vasem Blagodatne in Partizanske, večinoma pa vzdolž jugozahodne fronte potekajo srdita topniška in raketna obstreljevanja. Kijev sicer že dalj časa napoveduje veliko protiofenzivo na hersonsko regijo.
Prav zato naj bi na območje v zadnjih tednih in dneh prepeljali več enot in artilerije, to pa je oslabilo obrambne položaje v okolici Donecka, kar so ruske sile izkoristile za napad na utrdbe Avdijivka, Marinka in Peski ter dosegle preboj. Ukrajinski vojaki na tem odseku in tudi predsednik Volodimir Zelenski so potrdili, da vzdolž fronte v okolici mesta Doneck poteka neenak boj. Na območje so prispele okrepitve in vsaj začasno stabilizirale fronto. Medtem pa Ukrajina vrši protinapad nekaj deset kilometrov severneje na območju Severska.
Guterres obsodil napade na jedrsko elektrarno v Zaporožju
Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je pozval, naj se mednarodnim inšpektorjem omogoči dostop do nuklearke v Zaporožju. Dejal je še, da je vsak napad na nuklearko samomorilsko dejanje. Guterres se je sicer vzdržal kazanja s prstom, Ukrajina, ki je v preteklih dneh trdila, da je Rusija na območje največje jedrske elektrarne v Evropi namestila vojaške enote, pa sedaj pravi, da so napad na elektrarno izvedle prav ruske sile. Moskva je trditve označila za povsem nelogične in sporočila, da so elektrarno zadele ukrajinske rakete z drugega brega reke.
Direktor IAEA Rafael Grossi je sicer že junija želel obiskati elektrarno pod ruskim nadzorom, vendar je Ukrajina to potezo takrat ostro kritizirala, saj je menila, da bi lahko legitimizirala rusko okupacijo. Ruske sile so elektrarno v Zaporožju zavzele v začetku marca, vendar jo še vedno upravlja ukrajinsko osebje.
V regiji Zaporožje bodo izvedli referendum o priključitvi Rusiji
"Podpisal sem odredbo osrednji volilni komisiji, da začne priprave na referendum o priključitvi regije Zaporožje k Rusiji," je po poročanju ruske državne tiskovne agencije Tass na forumu Skupaj smo z Rusijo dejal vodja proruske lokalne uprave v ukrajinski regiji Zaporožje Jevgenij Balicki.
Odlok o izvedbi referenduma je prebral član glavnega sveta vojaško-civilne uprave regije Vladimir Rogov. Pred tem je poudaril, da so prebivalci Zaporožja in Rusije en narod.
"Mi, udeleženci foruma, izjavljamo, da svojo prihodnost gradimo na tem, da bomo skupaj z Rusijo. Prišel je čas za ponovno vzpostavitev zgodovinske pravičnosti. Prepričani smo, da bo regija Zaporožje kot članica Rusije zaščitena pred kakršnimi koli posegi," je Rogov po navedbah agencije Tass med drugim prebral iz resolucije.
Večino regije Zaporožje so kmalu po začetku invazije zasedle ruske sile, ki pa ne obvladujejo istoimenske regionalne prestolnice.
Prva ladja z ukrajinskim žitom dosegla cilj, izpluli še dve
Prva tovorna ladja z ukrajinskim žitom, ki je minuli petek izplula iz pristanišča Černomorsk, je prispela v Turčijo in s tem dosegla končni cilj. Iz ukrajinskih pristanišč sta medtem izpluli še dve ladji, natovorjeni s koruzo in sojo, namenjeni pa sta v Italijo in Turčijo.
Ladja Polarnet, ki je plula pod turško zastavo in je prevažala 12.000 ton koruze iz Ukrajine, je dosegla Kocaeli v Marmarskem morju, kjer jo bodo raztovorili. S tem je postala prva ladja z ukrajinskim žitom, ki je dosegla končni cilj. Iz pristanišč Pivdeni in Černomorsk pa sta danes izpluli še dve ladji s koruzo in sojo, sta sporočili Turčija in Ukrajina. Sacura prevaža 11.000 ton soje v Italijo, na Arizoni, ki je zapustila Černomorsk, pa je 48.458 ton koruze in je namenjena v Iskenderun na jugu Turčije.
Ukrajinski minister za infrastrukturo Oleksandr Kubrakov je potrdil izplutje obeh ladij in dodal, da Pivdeni, tretje ukrajinsko pristanišče, ki je vključeno v dogovor o izvozu žita, končno deluje v skladu z omenjenim dogovorom. Od sklenitve dogovora o izvozu ukrajinskega žita konec julija je tako iz ukrajinskih pristanišč doslej po podatkih turškega obrambnega ministrstva izplulo deset tovornih ladij.
Kot prva je od začetka ruske agresije proti Ukrajini minuli ponedeljek iz Odese izplula ladja Razoni, natovorjena s 26.000 tonami koruze, namenjena pa je bila v Libanon. Njen prihod na cilj je bil sicer odložen, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Doslej je bilo iz Ukrajine na sedmih ladjah izvoženih približno 243.000 ton koruze, je izračunal Reuters na podlagi podatkov turškega obrambnega ministrstva. Ostale ladje so prevažale 11.000 ton soje, 6000 ton sončničnega olja in 45.000 ton sončničnih tropin.
Izvoz žita poteka v skladu z dogovorom, ki sta ga 22. julija podpisali Rusija in Ukrajina. V skladu z dogovorom v Istanbulu deluje skupni center za poveljevanje in nadzor, ki usklajuje izvoz ukrajinskega žita po Črnem morju.
Rusija in Ukrajina sta se dogovorili, da bosta po več mesecih omogočili izvoz več kot 20 milijonov ton ukrajinskega žita lanske žetve, ki čaka na izvoz. Blokada je dodatno poglobila globalno prehransko krizo, zaradi katere je uvoz hrane za nekatere najrevnejše države, zlasti v Aziji, Afriki in na Bližnjem vzhodu, postal predrag.
