Von der Leyen: Hrana je del kremeljskega arzenala terorja

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je pred evropskimi poslanci dejala, da je trenutno okoli 20 milijonov ton žita ujetih v ukrajinskih pristaniščih, na ruske očitke pa se je odzvala s trditvijo, da sankcije ne vplivajo na trgovanje s prehranskimi proizvodi. Združeni narodi so minuli teden opozorili, da se zlasti afriške države, ki več kot polovico svoje porabe pšenice uvozijo iz Ukrajine in Rusije, že soočajo s krizo brez primere. Cene hrane naj bi v Afriki presegle cene po arabski pomladi leta 2011 in prehranskih nemirih leta 2008.

Celotna krivda za prehransko krizo je na ruskem predsedniku Vladimirju Putinu, je dodala von der Leynova, pri čemer se je sklicevala na rusko obstreljevanje skladišč žit, blokado ukrajinskih pristanišč in na primere ruske kraje ukrajinskih žit. Von der Leynova je zato pozvala k skupnem soočanju s krizo. Za naslednji teden je najavila srečanje na to temo z egiptovskim predsednikom Abdelom Fatahom al Sisijem. Po njenih besedah je potrebno, da se okrepi vlaganje v lokalno pridelavo hrane, predvsem v Afriki. Potrdila je tudi, da bo prehranska varnost ena od osrednjih tem na prihajajočem vrhu držav G7.

Umre lahko na milijone ljudi

Če Rusija ne bo sprostila blokade ukrajinskih pristanišč, bi od lakote lahko umrlo na milijone ljudi, pa je na srečanju ministrov sredozemskih držav dejal italijanski zunanji minister Luigi Di Maio. Po njegovi oceni naj bi bilo naslednjih nekaj tednov ključnih za razrešitev situacije. "Jasno želim povedati, da od Rusije pričakujemo jasne in konkretne korake, saj blokada izvoza žita pomeni držanje za talce in smrtno obsodbo milijonov otrok, žensk in moških," je dejal.

Ladje z žitom zaradi blokade pristanišč zaenkrat ostajajo ujete v Ukrajini, ki je bila pred februarsko rusko invazijo svetovna žitnica, saj je bila ena od vodilnih izvoznic pšenice, koruze in sončničnih semen.

Srečanje ministrov sredozemskih držav je sicer potekalo virtualno, nanj pa sta bili med drugim povabljeni tudi Turčija in Libanon. Libanonski zunanji minister Abdallah Bou Habib je prisotnim dejal, da dvig cen goriv in osnovnih živil zaostruje krizo v njegovi državi. Hkrati je poudaril, da mora biti vojna v Ukrajini ustavljena za vsako ceno, v kolikor pa to ni mogoče, se mora zagotoviti varen izvoz žita in drugih dobrin brez kakršnih koli zamud.

Obsodbe ruske blokade ukrajinskih pristanišč in pozivi k sprostitvi le-te se sicer s strani različnih zahodnih držav in institucij vrstijo že več mesecev. Moskva je sredi maja namignila, da bi do sprostitve lahko prišlo v zameno za delno odpravo zahodnih sankcij proti Rusiji, vendar se to do danes še ni zgodilo.

Pogovori brez preboja

Je pa vodja ruske diplomacije Sergej Lavrov po današnjem srečanju s turškim zunanjim ministrom Mevlutom Cavusoglujem ponovil, da je Rusija pripravljena v sodelovanju s turškimi kolegi zagotoviti varen prehod ladjam na poti iz ukrajinskih pristanišč. Odgovornost za nastalo situacijo je znova pripisal Kijevu in tako dal vedeti, da večjega preboja še ni na vidiku.

Ministra sta danes namreč govorila prav o možnostih za odpravo blokade ukrajinskih pristanišč in obnovo izvoza velikih zalog hrane na čelu z več kot 20 milijonov tonami žit, ki so obtičale v ukrajinskih silosih. Če rešitve ne bo, grozi globalno pomanjkanje hrane, posledično pa eksplozija cen hrane in lakota. Rusija in Ukrajina skupaj predstavljata skoraj tretjino globalnih zalog žita.

Ankara sodeluje v pogajanjih med Ukrajino, Rusijo in Združenimi narodi glede dogovora, ki bi omogočil vzpostavitev pomorskih koridorjev in obnovo izvoza iz ukrajinskih pristanišč ob Črnem morju. Turčija, ki si na morju deli mejo tako z Ukrajino kot Rusijo, naj bi prevzela vlogo pri vzpostavitvi posebnih koridorjev za ladje z ukrajinskim žitom. Turške ladje naj bi kljub nevarnosti min na prošnjo ZN spremljale tankerje ob njihovem izplutju iz ukrajinskih pristanišč in prečkanju turških morskih ožin.

"Govorimo o mehanizmu, ki ga lahko ustvarimo med ZN, Rusijo, Ukrajino in Turčijo, s katerim bi odprli varen pomorski koridor za izvoz žita," je pojasnil Cavusoglu. Načrt ZN je pozdravil kot razumen in izvedljiv ter ponudil možnost, da v Istanbulu gosti srečanje, na katerem bi dorekli podrobnosti te sheme. Kljub optimističnim napovedim, da je končna rešitev na vidiku, pa današnji pogovori večjega preboja niso prinesli. Kljub temu je Cavusoglu pogovore z Lavrovom označil kot plodne. Obenem je zahteve Rusije, da Zahod odpravi sankcije, usmerjene proti ruskemu finančnemu sistemu, saj te ovirajo izvoz ruske hrane in gnojil, ocenil kot upravičene. "Če moramo odpreti mednarodni trg za ukrajinsko žito, potem je odprava ovir, ki preprečujejo ruski izvoz, po našem mnenju legitimna zahteva," je dejal.

Lavrov je medtem ponovil pripravljenost Moskve, da sodeluje pri iskanju rešitve glede izvoza žit iz Ukrajine, a na to mora biti pripravljen tudi Kijev. Kot je poudaril, Rusija že skoraj dva meseca odpira humanitarne koridorje v Črnem morju, ki jih lahko uporabijo vse ladje za izplutje iz ukrajinskih teritorialnih voda, medtem ko oblasti v Kijevu ne storijo ničesar. "A če bo ukrajinska stran, tako kot pravijo naši turški prijatelji, zdaj le pripravljena zagotoviti prehod bodisi z odstranitvijo min ali z zagotovitvijo prehoda skozi minska polja, upamo, da bo to vprašanje rešeno," je dejal. Rešitev tako po zaslugi Turčije po njegovem ostaja vsaj teoretično mogoča.

Če bo Ukrajina pristala na razminiranje obale in izplutje ladij iz svojih pristanišč, je Rusija po besedah Lavrova pripravljena pravno formalizirati varnostna jamstva tako glede varnega prehoda ladij z žitom kot glede tega, da situacije ne bo izkoristila za napredovanje posebne vojaške operacije v Ukrajini. Kot je še dejal, je Rusija pripravljena na nadaljnje pogovore in tudi na srečanje z Ukrajino v Istanbulu ob posredovanju ZN, čeprav vprašanja izvoza žita na njem zagotovo ne bi rešili. "Cenimo interes ZN, da na nek način sodelujejo in pokažejo svojo prisotnost, a iskreno, to ne bi prineslo ničesar razen simbolizma," je dejal Lavrov. Zahvalil se je tudi turškim prijateljem za vso pomoč in sodelovanje, a obenem jasno ponovil stališče Moskve, da blokada ukrajinskih pristanišč ni vzrok za globalno prehransko krizo.