Slovenci dokaj naklonjeni energetskemu odmiku od Rusije

Splošno zaupanje Slovencev v EU dosega slabih 60 odstotkov. Polovica anketiranih meni, da je povezanost članic EU trenutno močna ali zelo močna, to pa je za 10 odstotnih točk manj od deleža EU. Največ povezanosti čutijo na Švedskem in Finskem, najmanj pa na Češkem, v Grčiji in Bolgariji. Dobre tri četrtine Slovencev – enako kot Evropejci v povprečju – menijo, da bi morala imeti EU aktivnejšo vlogo v globalni politiki, tako pa meni manj Dancev in Avstrijcev, pa tudi Srbov in Švicarjev. Najbolj se k povečanju globalne vloge nagibajo na Portugalskem, v Španiji, na Poljskem in v Litvi.

Vojna v Ukrajini

Prebivalci Slovenije so glede vojne v Ukrajini zaskrbljeni podobno kot povprečen državljan EU. Skoraj vse skrbi inflacija, dobro polovico inflacija zelo skrbi. Tri četrtine skrbita slabitev gospodarstva zaradi sankcij proti Rusiji in možnost vojne svetovnih razsežnosti, a ta zelo skrbi večji delež. Okrog dve tretjini se bojita pomanjkanja energentov in možnosti uporabe jedrskega orožja. Strah pred pomanjkanjem energentov izhaja morda iz ocene skoraj 90 odstotkov Slovencev, da smo odvisni ali zelo odvisni od dobave iz Rusije. Več kot dvema tretjinama se zdi zelo pomembno, še četrtini pa pomembno uvajanje obnovljivih virov za zmanjšanje odvisnosti od ruske energije. Epidemija covida-19 skrbi le še četrtino prebivalstva. 

Varnostne skrbi se med Slovenci odražajo na zanimiv način. Le tretjina Slovencev meni, da je Slovenska vojska na splošno ustrezno opremljena in usposobljena, to pa je manj kot v povprečju v Evropi. Svojo vojsko med drugimi slabše ocenjujejo Hrvati, pa tudi Avstrijci in Slovaki. A po drugi strani tako Slovenci kot Slovaki ne podpirajo večjih vlaganj v državno obrambo, nadpovprečno veliko jih celo meni, da bi morali sredstva zmanjšati. 

Slovenci so glede skupne evropske vojske povsem razdeljeni: polovica ji je naklonjena, polovica ne, medtem ko je skupni vojski v povprečju naklonjenih 60 odstotkov Evropejcev. Ideji najbolj nasprotujejo Srbi – kar 80 odstotkov – podpira pa jo enak delež Portugalcev in Poljakov.

Dobri dve tretjini Slovencev menita, da je Ukrajina dobila dovolj podpore od Slovenije. O podpori svoje države Ukrajini tako meni kar 80 odstotkov Srbov, medtem ko bi nadpovprečno veliko Švedov, Fincev in Francozov želelo Ukrajino še bolj podpreti. Podpora sankcijam EU proti Rusiji je zelo velika: skoraj polovica Slovencev meni, da so primerne, skoraj tretjina pa bi jih še zaostrila. Tudi tu menijo Slovenci podobno kot Evropejci. V primerjavi z evropskim povprečjem ocenjuje sankcije kot prestroge bistveno več Srbov, skoraj tri četrtine.

Slovenci so v enakem deležu na splošno naklonjeni sprejemu beguncev iz Ukrajine kot Evropejci, a je manjši delež Slovencev – dobra tretjina – za neomejen sprejem beguncev, skoraj 60 odstotkov pa za omejen sprejem. Sprejemu Ukrajine v EU je naklonjenih manj kot polovica Slovencev, a dobra polovica Evropejcev. Več nasprotovanja je zaznati tudi v Avstriji, Madžarski in Slovaški.

Zaskrbljeni zaradi povečanja življenjskih stroškov

Vojna v Ukrajini, ki traja že ves mesec, precej skrbi Slovence – tako kot vse Evropejce. Poglavitno zaradi povečanja življenjskih stroškov, ki so odvisni tako od dobave energentov kot od pričakovanja slabitve gospodarstva, a kljub temu podpirajo sankcije proti Rusiji. Zato so prebivalci Slovenije dokaj naklonjeni energetskemu odmiku od Rusije. Kljub zaskrbljenosti zaradi varnosti pa Slovenci v nasprotju z večino prebivalcev Evropske unije ne podpirajo večjih vlaganj v nacionalno vojsko, niti niso povsem prepričani o uvedbi skupnih evropskih obrambnih sil. Tradicionalna humanitarna naravnanost Slovencev se kaže tudi v širokem sprejemanju beguncev, vendar bi jih v nasprotju s povprečnim Evropejcem raje sprejeli v določenem obsegu.