Vojaška podpora Ukrajini upada, julija prvič brez vojaških donacij

V Ukrajini vojna vihra že od 24. februarja. Vse od začetka ruske invazije pa je Evropa napadeni državi zagotavljala vojaško podporo. A kot poroča spletni medij Politico, je bil julij prvi mesec, ko šest največjih držav – Združeno kraljestvo, Francija, Nemčija, Španija, Italija in Poljska – Ukrajini ni podalo nobenih večjih vojaških donacij.

To nakazuje, da bi lahko vojaška pomoč Ukrajini začela pojenjati. In to ravno v času, ko Kijev začenja s ključno protiofenzivo. A podpora po podatkih Inštituta za svetovno gospodarstvo Kiel upada že vse od aprila. Inštitut je namreč ves čas vojne vzdrževal sledilnik podpore Ukrajini.

Ugotovitve pa ponazarjajo tezo, ki so jo ukrajinski vojaški uradniki in politiki neprestano poudarjali. Namreč, da večje evropske sile ne dohajajo vojaške pomoči, ki v Ukrajino prihaja iz ZDA, ter ob tem, da bi Veliki Britaniji in Poljski lahko začelo zmanjkovati moči, kar so v zadnjem času vse pogosteje izpostavljali tudi vojaški strokovnjaki in nekateri poslanci Evropskega parlamenta.

"Kljub temu da je vojna prešla v kritično fazo, so nove pobude za pomoč usahnile," je dejal Christoph Trebesch, vodja skupine, ki je sestavila Ukraine Support Tracker. Kljub temu da so se zahodne zaveznice pretekli teden sestale v Köbenhavnu z namenom, da bi podprle ukrajinsko vojsko ter zbrale 1,5 milijarde evrov obveznosti, pa Trebesch opozarja, da je številka "nizka v primerjavi s tem, kar so zbrali na prejšnjih konferencah."

Meni sicer, da bi morale evropske države vojno v Ukrajini obravnavati bolj podobno krizi v evroobmočju ter pandemiji. Oba dogodka sta namreč celotno celino spodbudila, da je za namen sprejemanja nujnih ukrepov financiranja usmerila na stotine milijard. Torej veliko več, kot je Evropa ponudila Ukrajini, je dejal.

Le evropski sklad za okrevanje po pandemiji namreč obsega več sto milijard evrov posojil in nepovratnih sredstev. "Celotna dosedanja pomoč Ukrajini pa je glede na to, kaj je na kocki, presenetljivo majhna," je dodal.

'Evropa se mora prebuditi'

"Če želimo, da se vojna čim prej konča, se morajo vprašati, ali države naredijo dovolj?" To pa so besede latvijskega obrambnega ministra Artisa Pabriksa, ki jih navaja. Meni namreč, da bi morale nekatere države, kot sta Francija in Nemčija, narediti več za boj Ukrajine proti Rusiji. Ob tem je pozval, naj evropske države delujejo na sorazmerni ravni. S tem bi se tiste države z več moči približale nekaterim srednjeevropskim državam, kot so Poljska, Slovaška in Češka, je navedel.

Podobno kritično misli tudi nekdanji estonski obrambni načelnik in trenutni evropski poslanec Riho Terras. "Evropa se mora prebuditi," je dejal ter ob tem poudaril, da bo mir nastopil šele ob porazu Rusije.

Z ostrimi obtožbami se sooča zlasti Nemčija. Med drugim ji očitajo tudi, da prepočasi izpeljuje menjave novejših tankov z ostalimi evropskimi državami, ki bi lahko nato svoja starejša vozila poslale Ukrajini.

Evropski obrambni analitik pri Vrije Universiteit Brussel Daniel Fiott pa jasno opozarja, da bodo prihodnji tedni in meseci pokazali, ali je Evropa politično in gospodarsko verodostojna. Poudaril je namreč, da obljube ne pomenijo nič, če se nato ne realizirajo.