"Ukrajinske sile imajo sedaj več lovskih letal s fiksnimi krili, kot so jih imele pred dvema tednoma. Ne bi se spuščal v to, kaj zagotavljajo druge države, toda lahko rečem, da so ukrajinske sile dobile dodatno pomoč in dele, da bi povečale svojo zračno floto," je dejal Kirby.
Niso dostavljali celotnih letal, temveč samo dele
Ukrajina že več tednov prosi za vojaška letala in sosednje države so jih bile pripravljene zagotoviti, če bi jim ZDA v zameno dale sodobne lovce. Kijev je prosil za ruske lovce Mig-29, s katerimi njihovi piloti že znajo leteti. Washington je doslej glede tega mencal, sedaj pa se zdi, da bo vendarle popustil. Kirby je sicer dejal, da ZDA v Ukrajino niso dostavljale celotnih letal, temveč samo dele.
ZDA in Evropska unija so v torek napovedale, da bodo še naprej pošiljale pomoč Ukrajini. Biden se je prek videoklica sestal z voditelji Francije, Velike Britanije, Nemčije, Romunije, Poljske, Italije, Kanade, Japonske in Evropske komisije.
Tudi kanadski premier Justin Trudeau je v torek napovedal, da bo Ottawa poslala več težkega orožja v podporo ukrajinskim silam v skladu s prošnjo ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega.
Rusija je medtem ZDA že prejšnji teden poslala uradno pritožbo zaradi vojaške pomoči Ukrajini in opozorila na nepredvidljive posledice, če se bodo pošiljke naprednega orožja nadaljevale.
Ukrajinski vojaki v Mariupolu prosijo za evakuacijo
Poveljnik ukrajinskih marincev v Mariupolu je opozoril, da se njegove sile morda soočajo s svojimi zadnjimi dnevi, če ne urami, in pozval k evakuaciji. Da so razmere v mestu izjemno težke, je potrdil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je znova pozval k dobavi orožja. Rusija pa je ukrajinskim vojakom postavila nov rok za predajo.
"Sovražnik nas po številu prekaša z desetimi proti enemu," je zgodaj zjutraj v zapisu na Facebooku sporočil poveljnik marincev Serhij Volina, čigar enota se je zatekla v jeklarno Azovstal v Mariupolu.
Velik tovarniški kompleks s podzemnimi tuneli je tarča intenzivnega obleganja ruskih sil, ki so nedavno sprožile veliko ofenzivo na vzhodu Ukrajine, obenem pa še naprej skušajo zavzeti Mariupol.
Rusi so po besedah Voline v prednosti tako v zraku, topništvu in silah na kopnem kot v opremi in tankih. "Branimo zgolj en objekt, tovarno Azovstal, v kateri so poleg vojaškega osebja tudi civilisti," je dodal.
"Pozivamo in prosimo vse svetovne voditelje, naj nam pomagajo," je v videu še dejal Volina in jih pozval, naj jim zagotovijo evakuacijo v tretjo državo.
Rusija je sicer v zadnjih dneh že večkrat pozvala ukrajinske branilce v Mariupolu, naj položijo orožje in se predajo, kar naj bi jim zagotovilo preživetje. Doslej so ukrajinski vojaki vse ponudbe zavrnili, je pa rusko obrambno ministrstvo danes ponovilo svojo ponudbo in kot rok za predajo navedlo 14. uro po moskovskem času, poroča britanski BBC.
Ukrajinski predsednik Zelenski je pozno v torek razmere v obleganem mestu opisal kot tako težke, kot so sploh lahko, Rusijo pa obtožil, da blokira vzpostavitev humanitarnih koridorjev za rešitev civilistov.
Tudi po izteku roka ni bilo predaje. Kot poročajo tudi mediji, je Mariupol oblegan, a še ni padel.
Železarna in jeklarna Azovstal – ogromna tovarna s površino štirih kvadratnih kilometrov na jugovzhodu Mariupola – je tako zadnja točka ukrajinskega odpora v mestu. Zgrajena je bila leta 1933, nekoč pa je bila ena največjih metalurških tovarn v Evropi, ki je vsako leto proizvedla več kot štiri milijone ton surovega jekla. Zato je bil Mariupol gospodarska zvezda regije Donbas.
Toda zdaj, ko so ruske sile počasi napredovale v osrčje Mariupola, je torej razširjen kompleks postal dom na tisoče ukrajinskih vojakov, vključno z borci iz bataljona Azov, kontroverzne enote nacionalne garde, ki je povezana s skrajno desnico. Kraj, ki ga sestavlja tudi množica predorov in delavnic, borcem nudi naravno prednost in vsaj nekaj zavetja.
Jan Gagin, uradnik separatistične Ljudske republike Doneck, se je konec tedna za rusko državno tiskovno mrežo RIA Novosti pritožil, da je pod jeklarno "v bistvu drugo mesto". Rusija je tovarno bombardirala s topništvom in zračnimi napadi, zdaj pa se je namerava lotiti z orožjem, s katerim bi uničila cilje pod zemljo.
Ukrajina z dogovorom o humanitarnem koridorju, ki pa na koncu (spet) ni deloval
Ukrajina se je z ruskimi silami danes dogovorila o vzpostavitvi varnega humanitarnega koridorja za evakuacijo civilistov iz obleganega pristaniškega mesta Mariupol. Toda koridor na koncu "ni deloval", je nocoj sporočila podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk. Ruske sile je obtožila, da so kršile premirje in blokirale avtobuse, ki bi civiliste odpeljali na varno.
Ta neuspeh je po njenih besedah posledica "pomanjkanja nadzora Rusije nad lastno vojsko na terenu". Dodala je, da "okupatorji niso mogli zagotoviti pravočasnega prevoza ljudi do točke, kjer je čakalo na desetine naših avtobusov in reševalnih vozil".
Ob tem je napovedala, da se bodo prizadevanja za evakuacijo nadaljevala v četrtek, tistim, ki so ujeti v obleganem Mariupolu, pa zagotovila, da se "bodo borili za vsakega".
Mesto je sicer danes zapustilo več deset ljudi, vendar ne toliko, kot je ukrajinska stran načrtovala. Župan Mariupola Vadim Bojčenko je ob napovedi vzpostavitve koridorjev danes pozval ljudi, naj zapustijo mesto, saj bodo v Zaporožju na varnem. Po njegovih ocenah je v mestu še okoli 100.000 ljudi.
Predsednik Evropskega sveta Michel na obisku v Kijevu
Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je danes prispel v Kijev. "V srcu svobodne in demokratične Evrope," je zapisal v tvitu, ki ga je pospremil s fotografijo na železniški postaji v ukrajinski prestolnici.
Kot navaja vir pri EU, je Michela v Kijevu sprejela ministrica za evropsko in evroatlantsko integracijo Ukrajine Olga Stefanišina, sestal se je tudi z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim.
"Zgodovina ne bo pozabila vojnih zločinov, ki so se zgodili tukaj. Brez pravice ne more biti miru," je med drugim poudaril Michel.
Ukrajinsko prestolnico so v zadnjih dneh in tednih obiskali že številni voditelji evropskih držav in institucij EU, vključno s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, ki je ob tem podprla vstop Ukrajine v Unijo.
Kot prvi tuji voditelji po začetku ruske invazije na Ukrajino 24. februarja so državo sredi marca obiskali premierji Slovenije, Poljske in Češke. Kot prva predstavnica EU pa je na obisk v Kijev v začetku aprila prišla predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola.
Guterres se želi srečati s Putinom in Zelenskim
Tudi generalni sekretar ZN António Guterres je okrepil svoja diplomatska prizadevanja za prekinitev ognja v Ukrajini. Guterres je zaprosil za srečanje s predsednikoma Rusije in Ukrajine v Moskvi in Kijevu, je danes sporočil tiskovni predstavnik ZN Stéphane Dujarric.
Po mnenju Guterresa je treba za vzpostavitev miru v Ukrajini sprejeti "nujne ukrepe", dodal pa je, da po predaji pisem v torek za zdaj ni bilo odziva nobene od obeh držav.
Generalni sekretar ZN je dan prej Rusijo in Ukrajino pozval k prekinitvi ognja v času pravoslavnih velikonočnih praznovanj ta konec tedna. Štiridnevno velikonočno obdobje bi bilo po Guterresovih besedah čas za reševanje življenj ter nadaljnje pogovore o mirni rešitvi in koncu trpljenja v Ukrajini.
Sicer je vprašanje, ali se je Putin sploh pripravljen pogovarjati z Guterresom, ki je jasno obsodil rusko agresijo proti Ukrajini. Zaradi tega do bili stiki med šefom ZN in Putinom prekinjeni.
