V podporo resoluciji je glasovalo 354 poslancev ukrajinskega parlamenta, je na družbenem omrežju Telegram zapisal poslanec Jaroslav Železnjak. Potrebnih bi bilo sicer le 226 glasov.
Simboli ruskih oboroženih sil in nekaterih ruskih organov so tako od danes naprej v Ukrajini izrecno prepovedani, ruska vlada je uvrščena med "neonacistične totalitarne režime", dejanja ruske vojske pa so označena kot genocid na ukrajinskim ljudstvom.
"Ruska federacija je teroristična država, eden od ciljev ruskega političnega režima pa je državni genocid nad ukrajinskim narodom, fizično iztrebljenje, množični umor državljanov Ukrajine," je zapisano v resoluciji.
Obtožbe o genocidu po mnenju ukrajinskih zakonodajalcev potrjujejo "množična grozodejstva" ruske vojske, ki so jih nedavno razkrili v Buči, Borodjanki, Hostomelu in Irpinu, kjer razkrivajo umore, ugrabitve, mučenja in posilstva ukrajinskih državljanov.
Zračni napadi na ozemlju Rusije
Več virov na Twitterju je poročalo, da so na ruski kraj Klimovo priletele tri rakete. Ranjenih je bilo sedem ljudi, med njimi tudi nosečnica in otrok, je za TASS povedal predstavnik oddelka za nujne primere osrednje okrožne bolnišnice Klimovka.
"Ukrajinske sile so z dvema težko oboroženima vojaškima helikopterjema nezakonito vstopile v ruski zračni prostor," je v izjavi sporočil ruski preiskovalni odbor. "Izvedli so najmanj šest zračnih napadov na več stanovanjskih stavb v naselju Klimovo," so še navedli preiskovalci.
"Zaradi incidenta v regiji Brjansk je bilo ranjenih sedem ljudi. Vsi poškodovani so v bolnišnici," je za rusko tiskovno agencijo RIA Novosti potrdil predstavnik ruskega ministrstva za zdravje Aleksej Kuznecov. Dodal je, da sta dva od ranjenih huje poškodovana in potrebujeta operacijo.
Medtem naj bi do domnevnih zračnih napadov ukrajinskih sil prišlo tudi v regiji Belgorod na jugu Rusije. Tamkajšnji guverner Vjačeslav Gladkov je na Telegramu zapisal, da je bila vas Spodarjušino blizu meje tarča napadov ukrajinskih sil. Poškodovanih po njegovih besedah ni bilo, vendar so oblasti zaradi varnosti začasno evakuirale prebivalce iz te in še ene bližnje vasi.
Do današnjih poročil o napadih ukrajinskih sil na ozemlju Rusije prihaja, potem ko je ruska vojska v sredo zvečer zagrozila, da bo bombardirala ukrajinske poveljniške centre v Kijevu in drugih delih države, če bo ukrajinska vojska še naprej napadala rusko ozemlje.
"Opažamo poskuse sabotaž in napadov na rusko ozemlje s strani ukrajinskih enot," je v izjavi zapisalo rusko obrambno ministrstvo:"Če se bodo takšni primeri nadaljevali, bodo ruske oborožene sile napadle ukrajinske poveljniške centre, vključno s tistimi v Kijevu."
V Kijevu so medtem po navedbah AFP ruske trditve danes že odločno zavrnili. Ukrajinski svet za nacionalno varnost in obrambo je v izjavi na družbenih omrežjih obtožil Rusijo, da na svojem ozemlju uprizarja teroristične napade, da bi v državi sprožila "protiukrajinsko histerijo".
Četrtkovo dogajanje v Ukrajini
Že včeraj smo poročali, da glede na poročila in satelitske posnetke, Rusija kopiči enote in opremo ob meji z Ukrajino, znotraj Ukrajine pa krepi operacije okrog mesta Izjum in pripravlja napade proti Slovjansku. Ukrajinske oborožene sile pa so danes zatrdile, da so uničile most v harkovski regiji, ki ga je prečkal ruski vojaški konvoj. Dejali so, da so eksploziv uporabili, da bi upočasnili napredovanje konvoja oklepnih vozil in tovornjakov proti Izjumu, mestu ob reki Doneck. Fotografije ukrajinskega obrambnega ministrtva je prenesla tudi agencija Associated Press.
Župan Mariupola Vadim Bojčenko je za nemško televizijo ARD zatrdil, da mesto ostaja ukrajinsko. Domnevno predajo več kot 1000 ukrajinskih vojakov je župan, ki trenutno ni več v mestu, a ostaja v Ukrajini, označil za lažne novice.
Ameriški inštitut ISW ocenjuje, da bodo ruske sile verjetno prevzele nadzor nad Mariupolom v prihodnjem tednu. O novih smrtnih žrtvah med drugim poročajo iz Harkova. Po raketnem napadu ruskih sil so umrli štirje civilisti, deset pa jih je bilo ranjenih, je sporočil tamkajšnji guverner Oleg Sinegubov.
Rusija okrepljeno nadaljuje spopade na vzhodu. Po oceni britanskega obrambnega ministrstva bo še naprej tarča civilna infrastruktura. "Mesti Kramatorsk in Kostjantinivka bosta verjetno cilja podobnega ruskega nasilja," so sporočili.
Uprava Lviva je potrdila tudi zračne napade na vojaški poligon Javoriv. Po predhodnih podatkih je vojaški objekt zadelo osem raket.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sporočil, da so ruske sile na severu države za seboj pustile veliko število min in granat, ki jih sedaj odstranjujejo.
V svojem rednem nočnem nagovoru se je zahvalil Poljski in baltskim državam za njihovo podporo po obisku štirih predsednikov v Kijevu. Pomembno je, da so predsedniki obiskali Borodjanko, kjer so se prepričali o grozotah, je dejal. "Za predsednike je to še en argument, da ostreje pozivajo k oprijemljivim sankcijam proti Rusiji," je povedal.
Ob tem je Zelenski znova pozval Evropsko unijo, naj se odreče ruskim energentom.
Po eksploziji se je potopila križarka Moskva
Zaradi eksplozije streliva na krovu je bila huje poškodovana poveljniška ladja ruske črnomorske flote, raketna križarka Moskva. Rusija trdi, da je bil vzrok za eksplozijo požar, Ukrajina pa je dejala, da sta raketno križarko zadeli dve protiladijski raketi, a svojih trditev za zdaj še ni podkrepila z dokazi. Križarka je nazadnje potonila, gre za največjo izgubo ruske mornarice po katastrofi podmornice Kursk.
V Ukrajini devet humanitarnih koridorjev
Po dnevu prekinitve naj bi v Ukrajini odprli devet humanitarnih koridorjev za evakuacijo civilistov, med drugim iz Berdjanska, Tokmaka, Enerhodarja in Mariupola, je sporočila podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk.
V sredo zaradi blokad in kršitev premirja s strani ruske vojske niso organizirali humanitarnih koridorjev. Glede današnjih koridorjev je Vereščukova še dejala, da jih bodo iz Luganska organizirali pod pogojem, da bo ruska stran spoštovala prekinitev ognja. "Humanitarni koridorji v regiji Lugansk bodo odprti pod pogojem prekinitve obstreljevanja s strani okupatorjev," je sporočila.
V zadnjih nekaj dneh z izjemo srede so ukrajinske oblasti na vzhodu Ukrajine, kjer se ruska vojska pripravlja na obsežno ofenzivo, vzpostavile več koridorjev, s katerimi so iz obleganih mest omogočili evakuacijo več tisoč ljudi.
Vlada zagotovila dodatnih 22 milijonov evrov za oskrbo beguncev iz Ukrajine
Z aktivacijo zakona o začasni zaščiti razseljenih oseb, ki predvideva množični prihod beguncev iz Ukrajine, je urad za oskrbo in integracijo migrantov prevzel novo področje delovanja. Za izvrševanje nalog mu je vlada na sredini dopisni seji za letos zagotovila dodatna sredstva v višini dobrih 22 milijonov evrov.
Vlada je v sredo na dopisni seji odločila, da pri uradu vlade za oskrbo in integracijo migrantov odpre proračunsko postavko za begunce iz Ukrajine. Ob tem je uradu iz splošne proračunske rezerve za izvrševanje nalog iz zakona o začasni zaščiti razseljenih oseb predvidoma za tri mesece oziroma do porabe sredstev zagotovila dodatna sredstva v višini 22.132.434 evrov, deloma na postavki begunci iz Ukrajine, deloma pa na postavki plače, so pojasnili na Ministrstvu za finance.
Namestnik predsednika ruskega varnostnega sveta Dmitrij Medvedjev je posvaril zvezo Nato pred pridružitvijo Finske in Švedske, saj bi morala Rusija v odgovor okrepiti svojo obrambo v regiji, kar vključuje tudi namestitev jedrskega orožja.
Rusija uvedla sankcije proti ameriškim kongresnikom in kanadskim senatorjem
Rusija je v sredo v odgovor na sankcije, ki so jih zaradi ruske invazije na Ukrajino sprejele ZDA in Kanada, uvedla sankcije proti 398 članom ameriškega zveznega kongresa in 87 članom kanadskega senata. V Moskvi so ob tem napovedali, da bodo sledile še dodatne sankcije.
Rusko zunanje ministrstvo je sporočilo, da načrtuje dodatne ukrepe zaradi sankcij, ki jih proti Rusiji zaradi invazije na Ukrajino uvajajo ZDA in zaradi kratkovidne politike Kanade. "Ob upoštevanju sankcij, ki jih ZDA nenehno uvajajo, so v bližnji prihodnosti načrtovani nadaljnji ruski protiukrepi," je sporočilo zunanje ministrstvo v Moskvi. Sankcije med drugim vključujejo prepoved potovanj v Rusijo.
Avstralija z dodatnimi sankcijami zoper ruska državna podjetja
Avstralija je zaradi ruske invazije na Ukrajino uvedla nove finančne sankcije zoper ruska državna podjetja, je povedala avstralska zunanja ministrica Marise Payne. Prepoved poslovanja velja za 14 ruskih družb velikega strateškega in gospodarskega pomena za Rusijo. Avstralske sankcije so tokrat zadele podjetja, kot so ruski proizvajalec tovornjakov Kamaz, ki velja za pomemben obrambni subjekt v Rusiji, ter ladjarski podjetji Sevmash in United Shipbuilding.
Po novem je sankcionirano tudi podjetje Ruselectronics, ki proizvaja okoli 80 odstotkov vseh ruskih elektronskih komponent, prav tako pa tudi eno največjih transportnih podjetij na svetu Russian Railways.
"S tem, da preprečujemo poslovanje s temi nosilci pomembnih virov prihodkov ruske vlade, povečujemo pritisk na Rusijo in zarezujemo v njeno sposobnost nadaljnjega financiranja vojne (predsednika Vladimirja op. a.) Putina," je v zvezi s sankcijami poudarila Paynova.
"Avstralska vlada ponavlja našo neomajno podporo suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine ter prebivalcem Ukrajine. Ponovno pozivamo Rusijo, naj nemudoma umakne svoje vojaške sile iz Ukrajine," je dodala ministrica. Avstralija je v preteklosti že sprejela ukrepe zoper Putina, člane ruske vlade, ruske oligarhe, pomembne predstavnike ruske vojske in individualne posameznike, ki jih vidi kot "propagandiste in proizvajalce dezinformacij".
Prav tako je v preteklosti že uvedla prepoved izvoza luksuznih dobrin, aluminija in boksita v Rusijo.
KOMENTARJI (840)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.