Ukrajina izdaja Knjigo krvnikov, ki bo popisovala vojne zločine

Ukrajinski tožilci pravijo, da so registrirali več kot 12.000 domnevnih vojnih zločinov, ki vključujejo več kot 600 osumljencev, odkar je Kremelj 24. februarja napadel Ukrajino. "Prihodnji teden naj bi izšla posebna publikacija Knjiga krvnikov - informacijski sistem za zbiranje potrdil o vojnih zločincih, zločincih iz ruske vojske," je v video nagovoru dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.

Gre za del zaobljube Zelenskega, da bo roka pravice dosegla ruske vojake, ki so v Ukrajini morili, posiljevali in ropali. "To so konkretna dejstva o konkretnih posameznikih, ki so krivi za konkretne krute zločine nad Ukrajinci," je dejal Zelenski in kot primer navedel grozodejstva v Buči.

Ukrajina je tako zdaj vložila še osem primerov vojnih zločinov, v katere so vpleteni ruski vojaki, je na nacionalni televiziji povedala ukrajinska generalna tožilka Irina Venediktova. "Ne govorimo samo o borcih, ki so prišli na prizorišče operacij, ampak o tistih, ki so prišli posiljevat, plenit, ubijat civiliste," je dejala.

23. maja je bil 21-letni ruski vojak obsojen na dosmrtno zaporno kazen zaradi umora neoboroženega moškega v prvem ukrajinskem sojenju za vojne zločine po invaziji Rusije. Kotelevsko okrožno sodišče v Poltavski regiji pa je 31. maja obsodilo še dva ruska vojaka zaradi kršitve vojnih zakonov.

Kot je še dejala Venediktova, tožilci preiskujejo okoli 16.000 primerov vojnih zločinov.

Rusija sicer trdi, da je naredila vse, da bi se v posebni vojaški operaciji izognila ciljanju na civiliste. Slike dogodkov v Buči so tako ruske oblasti zavrnile kot izmišljotine, ki so jih uprizorile ukrajinske oblasti, potem ko so ruske sile konec marca zapustile mesto.

V Rusijo odpeljanih več kot 1000 zajetih ukrajinskih vojakov

Ukrajina si prizadeva, da bi z Rusijo sklenili dogovor o zamenjavi ujetnikov, vendar pa so ruski zakonodajalci zahtevali, da se nekaterim vojakom sodi. Po poročanju tujih medijev naj bi zdaj v Rusijo prepeljali več kot 1000 ukrajinskih vojakov in tujih plačancev, ki so se predali v Mariupolu.  Tam naj bi prestali posebno preiskavo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sicer misli, da je Rusija pridržala več kot 2500 branilcev Azovstal, med katerimi so tudi mejni stražarji, policisti in pripadniki teritorialne obrambe. Tudi Guardian je že poročal, da je bilo več kot 900 ukrajinskih vojakov, ki so bili ujeti v oblegani jeklarni Azovstal, poslanih v zaporniško kolonijo na ozemlju Ukrajine, ki ga nadzoruje Rusija.

Da niso imeli druge izbire, kot da odpotujejo v Rusijo, so dejali tudi nekateri ukrajinski prebivalci, ki jim je uspelo pobegniti z okupiranega območja. Kijev o slednjih primerih meni, da gre za deportacije.

Medtem je Rusija Kijevu predala trupla 210 ukrajinskih borcev, ki so večinoma umrli prav med boji v Mariupolu. "Postopek vračanja trupel padlih branilcev Mariupola je v teku. Do danes je bilo vrnjenih 210 naših vojakov, večinoma gre za je junaške branilce Azovste. Delo se nadaljuje, da bi domov vrnili vse ujete ukrajinske branilce," je potrdila ukrajinska vojska.

Odprti humanitarni koridorji

Rusko obrambno ministrstvo je dejalo, da je odprlo kopenski koridor do Krima. S tem so omogočili prehod civilistov in blaga prek vzhodnega ukrajinskega ozemlja, ki je zdaj pod ruskim nadzorom.

Ruski obrambni minister Sergej Šojgu je v konferenčnem klicu dejal, da je vojska v sodelovanju z ruskimi železnicami obnovila 1200 kilometrov železniških tirov in odprla ceste, s katerimi želi omogočiti promet med Rusijo in regijo Donbas ter Krimom. Prek severnokrimskega kanala se medtem nadaljuje tudi oskrba z vodo, pravi Šojgu.

Prek kopenskega koridorja želi Rusija omogočiti, da začne v Mariupol, Berdjansk in Herson, pristaniška mesta na jugovzhodu Ukrajine, ki jih je zasegla Rusija, dostavljati blago. Kot je zatrdil Šojgu, pristanišči v Mariupolu in Berdjanskem delujeta normalno in sta pripravljeni na pošiljanje žita. Rusija se namreč sooča s svetovnimi obtožbami, da je kriva za svetovno prehrambno krizo, s katero se soočajo številne države.

V Severodonecku še vedno hudi boji, zadeti dve bolnišnici

Britansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da si Rusija z napadi še vedno prizadeva zavzeti Severodoneck, a da se Ukrajina drži. Dodali so, da je malo verjetno, da bi katera koli stran zmagala v že 24 urah.

Novi satelitski posnetki, ki jih je v ponedeljek posnel Maxar Technologies, kažejo, da so vojaški napadi prizadeli najmanj dve bolnišnici v ukrajinskih mestih Severodoneck in Rubizhn. Ukrajinci so ohranili svoje obrambne položaje v Severodonecku in so doslej preprečili poskuse Rusov, da bi zavzeli mesto, vendar pa so spopadi uničili pomembne dele Severodonecka.  Napadi niso prizanesli niti bolnišnicam in njihovi okolici.

V središču Severodonecka so uničene številne zgradbe v bolnišničnem kompleksu, na strehi je naslikan velik rdeči križ. V južnem Rubizhnu je bila uničena še ena bolnišnica, uničene pa so tudi stavbe okoli nje, vključno s farmacevtskim podjetjem.

Glede jugozahodne ukrajinske regije Herson je britanska obveščevalna služba medtem dejala, da so ukrajinske sile nedavno dosegle nekaj uspeha s protinapadi, vključno s ponovnim uporom na vzhodnem bregu reke Ingulets. Prav v tej regiji sicer že usklajujejo administracijo z Rusko federacijo in rubelj uveljavljajo kot zakonito plačilno sredstvo.

Zmaga za Ukrajino pomeni ponovno pridobitev celotnega ukrajinskega ozemlja, tudi tistega, ki so ga pred začetkom invazije nadzirale ruske oblasti, je medtem dejal ukrajinski predsednik. Čeprav meni, da bo zmaga dosežena na bojišču, pa še vedno ostaja odprt za pogajanja.

Medtem ko so se ZDA, Velika Britanija in Nemčija nedavno zavezale, da bodo Ukrajini zagotovile najsodobnejšo vojaško opremo, vključno s protiletalskimi raketami in radarskimi sistemi, so v Kijevu vseeno izrazili razočaranje nad dolgotrajnostjo dobav orožja z Zahoda. Zelenski je Zahod zato znova pozval, naj se zaveže k dolgotrajnejši dobavi orožja, da bi tako pomagal končati vojno.

Norveška je Ukrajini zdaj podarila 22 vojaških vozil, vključno z rezervnimi deli, strelivom in drugo opremo. "Norveška vlada je iz varnostnih razlogov čakala, da javno objavi donacijo. Prihodnje donacije morda ne bodo objavljene ali komentirane," je sporočilo norveško obrambno ministrstvo.

EU v Ukrajini krepi operativno podporo humanitarnim organizacijam

V Ukrajini so potrebe po humanitarni pomoči zaradi ruske invazije vse večje. Pomoč tej državi zagotavlja tudi Evropska unija, ki obenem krepi operativno podporo humanitarnim organizacijam, ki delujejo na območju. S predstavniki teh organizacij se bo srečal tudi evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.

Evropska unija je v ukrajinskih krajih Vinica in Dnipro vzpostavila dve skladišči za humanitarno pomoč, do katerih imajo humanitarne organizacije, ki delujejo v Ukrajini, brezplačen dostop. Skladišče v Vinici je opremljeno s prostorom, v katerem je mogoče upravljati temperaturo, kar omogoča shranjevanje različnih dobrin, tudi zdravil.

Poleg tega EU podpira transportne storitve, v okviru katerih omogoča dobavo pomoči s tovornjaki. Od aprila je 18 humanitarnim organizacijam iz EU in Ukrajine pomagala pri dobavi več kot 750 ton humanitarne pomoči. Tako so pomoč dobavili tudi na težko dostopna območja, kot sta središče Harkova in Kramatorsk. "V vojni v Ukrajini prihaja do kršenja humanitarnih načel. Medtem ko EU še naprej podpira civiliste, ki so se pred vojno zatekli v sosednje države, moramo še naprej podpirati tudi tiste v Ukrajini, ki niso zapustili države," je ob tem povedal evropski komisar za krizno upravljanje.

Komisar iz Slovenije sicer začenja dvodnevni obisk v Ukrajini, kjer se bo danes po informacijah virov pri komisiji sestal s predstavniki partnerskih humanitarnih organizacij in lokalnih oblasti.

Z obiskom želi po neuradnih informacijah STA pridobiti dodaten vpogled v aktualne potrebe po pomoči v Ukrajini in ugotoviti, kako še naprej in še bolj učinkovito dostavljati humanitarno pomoč Ukrajini in njenim prebivalcem tudi na najbolj odročna območja. Na dnevnem redu obiska ima tudi srečanje z več visokimi predstavniki Ukrajine.

EU Ukrajini, ki se že več kot tri mesece sooča z rusko agresijo, zagotavlja vojaško, finančno in humanitarno pomoč. Za projekte humanitarne pomoči civilistom v Ukrajini in Moldaviji je EU namenila 243 milijonov evrov. Še 330 milijonov evrov pa je namenila programu, ki je namenjen zagotavljanju osnovnih dobrin in storitev, kot so hrana, zdravstvena oskrba in izobraževanje.

Poleg tega prek evropskega mehanizma civilne zaščite EU usmerja pomoč posameznih držav članic Ukrajini in Moldaviji. Članice EU, Norveška in Turčija so doslej prispevale več kot 30.000 ton pomoči, med drugim v obliki zdravil, hrane, električnih generatorjev in tudi mobilnih bolnišnic. Poleg tega so številne države sprejele begunce iz Ukrajine, ki so zbežali pred rusko agresijo.

Ukrajino je sicer od začetka ruske invazije obiskalo že več predstavnikov EU, tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta Charles Michel.

Skoraj 1,4 milijarde evrov za Ukrajino

Svetovna banka je napovedala skoraj 1,5 milijarde dolarjev (skoraj 1,4 milijarde evrov) dodatnih sredstev za Ukrajino. Gre za del podpornega paketa, vrednega več kot štiri milijarde dolarjev (več kot 3,7 milijarde evrov), ki bo pomagal plačati plače vladnih in socialnih delavcev. Kot so sporočili, je zadnji krog financiranja podprt s finančnimi jamstvi Britanije, Nizozemske, Litve in Latvije.

Skoraj dve milijardi dolarjev (skoraj 1,9 milijarde evrov) vseh zastavljenih sredstev sta bili sicer Ukrajini že plačani.

V izjavi je zapisano, da bodo sredstva pomagala tudi pri podpori več projektov Svetovne banke v Ukrajini, vključno z oskrbo z vodo, s sanitarijami, z ogrevanjem, električno energijo, energetsko učinkovitostjo, s cestami, socialno zaščito, z izobraževanji in zdravstvenim varstvom. Ukrajinsko finančno ministrstvo je sicer ocenilo, da bo ohranjanje delovanja gospodarstva države kratkoročno stalo pet milijard dolarjev oz. okoli 4,6 milijarde evrov na mesec.