Novi napadi na zahodu Ukrajine, civilisti iz Azovstala dosegli varen pristan

Napadi ruskih sil se sicer danes nadaljujejo, predvsem na vzhodu in jugu države. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nočnem videonagovoru potrdil, da je bil v novem ruskem napadu na ukrajinsko črnomorsko pristanišče Odesa v ponedeljek ubit 14-letni fant, 17-letna deklica pa je bila ranjena. "Zaradi raketnega napada v Odesi je bila poškodovana stanovanjska stavba, v kateri je bilo v času napada pet ljudi. Umrl je 15-letni fant," je na Telegramu sporočil mestni svet Odese. 

O eksplozijah in zračnih napadih medtem poročajo tudi iz mesta Lvov na zahodu Ukrajine, v bližini meje s Poljsko. Župan Andrij Sadovij je na spletu sporočil, da v mestu zaradi ruskega zračnega napada prihaja do izpadov električne energije. Prebivalce mesta je pozval, naj ne zapuščajo zaklonišč.

Zelenski je povedal, da je bilo od začetka ruske invazije ubitih že 220 ukrajinskih otrok. V obstreljevanju pa je bilo uničenih ali poškodovanih najmanj 1570 izobraževalnih ustanov. 

Regionalna vojaška uprava v Donecku je sporočila, da je bilo v napadih ruskih sil ubitih devet ljudi. Pavlo Kyrilenko, vodja uprave, je dejal, da so ruska letala danes zjutraj bombardirala mesto Avdiivka in napadla stanovanjsko sosesko v centru mesta. "Vsaj tri osebe so umrle, dva sta ranjena in osem stavb pa je poškodovanih," je dejal. Trije ljudje so bili ubiti v obstreljevanju mesta Vuhledar, še trije pa v obstreljevanju mesta Lyman.

Med ruskim obstreljevanjem kemične tovarne v Donecku naj bi bilo po besedah guvernerja te vzhodne regije umrlo najmanj 10 ljudi, še 15 naj bi jih bilo ranjenih. "Rusi so natančno vedeli, kam naj ciljajo - delavci so ravno končali izmeno in čakali na avtobus na avtobusni postaji, da jih odpelje domov," je dejal Kyrilenko, ki je dejanje Rusov označil za še en zločin. Rusija je sicer zanikala, da bi ciljala na civiliste.

V ukrajinski regiji Mikolajev pa je bilo v zadnjih 24 urah ranjenih pet ljudi, je na Telegramu sporočila vodja regionalnega sveta Hanna Zamazeeva. Vse žrtve so odpeljali v bolnišnice, kjer jim nudijo potrebno pomoč. Po njenih besedah je zaradi napadov v regiji trenutno v lokalnih bolnišnicah skupno 145 ljudi.

Civilisti iz Azovstala dosegli varen pristan: Nismo verjeli, da bomo dočakali ta dan

Ukrajinski zdravstveni organi ter prostovoljci, Zdravniki brez meja in Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), ki so v Zaporožju čakali na polne avtobuse, so bili pripravljeni na vse nujne zdravstvene primere, je novinarjem v Ženevi prek videoposnetka povedala koordinatorka WHO na terenu Dorit Nitzan. "Pripravljeni smo na opekline, zlome, rane, okužbe, drisko, okužbe dihal, tudi nosečnice, podhranjenost – dobro smo pripravljeni," je  dejala. Tisti, ki so po nedeljski evakuaciji prispeli v Zaporožje, so bili v razmeroma dobrem zdravstvenem stanju. Večino so zdravili zaradi manjših težav. Vendar pa so bili v težkem psihološkem stanju, je pojasnila.

Evakuacija ljudi iz Mariupola je bila "uspešna", je zdaj sporočila predstavnica Združenih narodov in koordinatorka koridorjev Osnat Lubrani. Operacija ZN in Mednarodnega komiteja rdečega križa si je za cilj namreč zadala predvsem, da iz jeklarne Azovstal izvleče ženske in otroke. Kot je ob tem dodala Lubranijeva, so ji ljudje pripovedovali "srce parajoče zgodbe o peklu, ki so ga prestali v Mariupolu".

 Civilisti, ki so bili evakuirani iz jeklarne Azovstal so medtem po več težavah, s katerimi so se srečali, dosegli svoj varen pristan v Zaporožju, so sporočili Združeni narodi. Evakuirana naj bi bila 101 oseba. "Zahvaljujoč operaciji je 101 oseba zapustila jeklarno in po dveh mesecih ugledala sončno svetlobo," je dejala Lubranijeva.

Družine, ki so se zbrale v Zaporožju, kjer so čakale na prihod evakuiranih civilistov, niso verjele, da bodo dočakali ta dan. Nekateri so bili v jeklarni ujeti vse od začetka invazije 24. februarja. Pod zemljo so tako živeli več kot dva meseca. Zatočišče jim je tam zagotavljala mreža predorov, ki pa so se tekom vojne za številne spremenili v grobnico.

"V očeh nekaterih ruskih vojakov sem videla občutek sramu," je po prihodu v Zaporožje dejala ena od evakuiranih žensk. "Skušali so se opravičiti, poskušali so razložiti," je povedala po poročanju Sky Newsa. Več dni je v strahu preležala na mrzlih tleh. "Bilo je strašljivo. Pred tem nisem nikoli vedela, kaj je živalski strah."

Kot so ob tem zagotovili ZN, bodo še naprej sodelovali z Rdečim križem in ostalimi pomembnimi udeleženci ter tako poskusili zagotoviti varno evakuacijo še za ostale civiliste, ki so ujeti na vojnih območjih. Rdeči križ je medtem dejal, da je nekaj oseb, ki so jih evakuirali, tudi ranjenih. 

Prejšnji poskusi evakuacije civilistov so bili neuspešni, ukrajinske oblasti pa verjamejo, da je v jeklarni še vedno ujetih okoli 200 civilistov in neznano število ukrajinskih vojakov.

Konvoj s skupinami ljudi, ki so bili evakuirani iz jeklarne Azovstal, se je premikal iz približno 85 kilometrov oddaljenega obalnega mesta Berdjansk, je dopoldan sporočil župan Mariupola Vadim Bojčenko. "Kolona avtobusov se premika v smeri Zaporožja. Evakuacija še poteka, zato so informacije, ki jih dajemo, skope," je dejal na ukrajinski televiziji. 

Sprva so na ozemlje, ki je pod nadzorom ukrajinske vojske, prispeli le trije od 14 avtobusov, s katerimi naj bi evakuirali civiliste iz Mariupola, pa so kasneje varen pristan dosegli vsi avtobusi.

Natasha je za CNN povedala, da je imela srečo. Z družino so v ponedeljek okoli 6. ure zjutraj zapustili Dniprorudne – majhno mesto severno od Melitopola. "Tam je ogromna kolona okoli 50 vozil, ki so obtičali v okrožju Vasilivka. Rusi jih niso pustili skozi," je dejala. Po besedah Julie, ki je prav tako odšla v ponedeljek zjutraj in prispela v Zaporožje, so se Rusi izgovarjali, da nimajo dovoljenja, da bi ljudi spustili skozi. Njen fant, ki je odšel v soboto, je še vedno na poti. "Verjetno se bo vrnil domov, če mu Rusi ne bodo pustili mimo. Toda za zdaj so mu domačini  ponudili prenočišče."

Bojčenko je ob tem spomnil tudi na ljudi, ki so še vedno ujeti v Azovstalu. "Tudi oni čakajo na evakuacijo. Več kot 200 domačinov se še vedno skriva na območju. In tam so tudi naši fantje, ki še naprej branijo Mariupol, našo državo. Žal se tam dogaja uničenje. Včeraj so objekt ciljali tako s tanki kot iz zraka," je pojasnil. 

Jeklarna Azovstal tarča nenehnih napadov, ljudem zmanjkuje hrane in vode

Mesto, ki je po več tednih ruskega bombardiranja skoraj v celoti uničeno, je pod ruskim nadzorom, še zadnji del pod nadzorom ukrajinskih sil je velik industrijski kompleks Azovstal, ki se razteza na več kot 11 kvadratnih kilometrih površine. Današnji posnetki iz Mariupola prikazujejo gost dim, ki se ob zvokih močnih eksplozij dviga z območja jeklarne. Po uradnih poročilih obeh strani ruske sile izvajajo nove napade na uničeni kompleks. Kot so sporočile ukrajinske oblasti, pa naj bi med napadi umrli najmanj dve ženski.

Poveljnik ukrajinske nacionalne garde Denis Šlega je danes objavil fotografiji trupel dveh žensk v kompleksu. "Sovražnik že od jutra skuša napasti tovarno z vojaki v oklepnih vozilih. Naši vojaki pogumno odbijajo vse napade," je še dodal. Koliko je teh vojakov, ni znano. Je pa po njegovih besedah notri tudi okoli 200 civilistov, med njimi 20 otrok.

Zaradi nenehnega bombardiranja ruskih sil je močno poškodovana tudi terenska bolnišnica. "Zdravniki izvajajo operacije v zelo težkih razmerah in delajo vse mogoče in nemogoče. Trenutno je v obratu okoli 500 ranjenih," je še dodal Šlega.

Da ljudem v notranjosti zmanjkuje hrane in vode, pa je povedal namestnik poveljnika ukrajinskega bataljona Azov Svjatoslav Palamar. "Napadi potekajo neprekinjeno, tankovski, raketni in vsake tri do pet minut še zračno bombardiranje. Ne morem vam z gotovostjo povedati, za koliko dni še imamo zalog, lahko pa vam zagotovim, da z njimi varčujemo – strah nas je dneva, ko bomo ostali brez vode in hrane, predvsem pa brez streliva. S civilisti delimo vse, kar imamo. Če bo prišlo do najhujšega in nam bo zmanjkalo hrane, bomo lovili ptice in naredili vse, da ostanemo močni," je še dodal.

Kot je znano, je v preteklih tednih propadla večina poskusov za evakuacijo civilistov iz obleganega mesta na jugu Ukrajine, saj je Rusija z blokiranjem in obstreljevanjem evakuacijskih poti kršila obljubljeno začasno prekinitev ognja. Številni prebivalci Mariupola so tako iz mesta pobegnili peš ali z avtomobili, ko so propadla prizadevanja za organizacijo množične evakuacije z avtobusi.

Putin v pogovoru z Macronom pozval k zaustavitvi dobav orožja Ukrajini

Ruski predsednik je francoskemu kolegu Emmanuelu Macronu v telefonskem pogovoru dejal, da mora Zahod prenehati dobavljati orožje Ukrajini. Prav tako ga je obvestil o "osvoboditvi" mesta Mariupol in se pritožil, da Zahod ignorira ukrajinske napade na ozemlja pod ruskim nadzorom.

Putin je v dvournem pogovoru z Macronom, ki je bil tudi prvi pogovor med predsednikoma Rusije in Francije od konca marca, ukrajinske sile obtožil vojnih zločinov in hkrati zatrdil, da Evropska unija tovrstna dejanja ignorira. Poudaril je, da bi Zahod lahko pomagal ustaviti ta grozodejstva z ustreznim pritiskom na oblasti v Kijevu ter z ustavitvijo dobave orožja. Pri tem je obtožil Kijev, da pri pogajanjih ni dosleden in ni pripravljen na resen trud za končanje konflikta, medtem ko ruska stran po Putinovih besedah vselej ostaja odprta za dialog.

Poleg ponovnega poziva Rusiji, naj s prekinitvijo ognja in mirovnimi pogovori konča napad na svojo sosedo, je Macron pozval Putina, naj dovoli nadaljevanje evakuacij civilistov iz oblegane jeklarne Azovstal v pristaniškem mestu Mariupol. Ponudil pa je tudi sodelovanje z ustreznimi mednarodnimi organizacijami, da bi pomagali odpraviti rusko blokado ukrajinskega izvoza hrane prek Črnega morja, saj je z njo ogrožena svetovna prehranska varnost.

Putin je ogroženost svetovne prehranske varnosti povezal z zahodnimi sankcijami proti Rusiji in pri tem opozoril na pomen neoviranega delovanja svetovne logistične in prometne infrastrukture. Prav tako pa je ruski predsednik pred pogovorom podpisal odlok o prepovedi vseh vrst poslovanja s podjetji in posamezniki, ki jih je Moskva sankcionirala kot odziv na "neprijazne ukrepe" nekaterih držav.

Odlok vključuje državne agencije na vseh ravneh, podjetja in celo posameznike, ki so pod rusko jurisdikcijo. V skladu s predsedniškim odlokom tako te entitete ne bodo smele opravljati poslov s pravnimi in fizičnimi osebami, za katere so ruske oblasti uvedle sankcije.

Johnson nagovoril ukrajinski parlament: To je boj dobrega proti zlu

Britanski premier Boris Johnson je nagovoril ukrajinski parlament v Kijevu, kjer je dejal, da je ukrajinsko domoljubje zlomilo "Putinov vojni stroj". Prepričan je, da bo ukrajinska vojska premagala ruske vojake ter da bo država osvobojena ruske okupacije. Kot je poudaril, gre v tej vojni za boj dobrega proti zlu, svobode proti zatiranju oz. pravega proti napačnemu.

"Ukrajina bo zmagala, Ukrajina bo svobodna," je dejal Johnson ter dodal, da se ukrajinski vojaki borijo z energijo in pogumom levov. Glede ruskih vojakov pa je dejal, da zdaj nimajo več izgovora, da se ne zavedajo svojih dejanj: "Zagrešili so vojne zločine. Dokazi njihovih grozodejstev se pojavljajo povsod, kjer so se ruske sile prisiljene umakniti."

 Vojna je po njegovem mnenju razkrila tudi "zgodovinsko neumnost" ruskega voditelja. "Tako veliko napako lahko naredi le avtokrat," je bil jasen. Kot je poudaril, drugega kot napak Putin niti ni moral delati, saj da, ko vlada "s strahom, prireja rezultate volitev, omejuje svobodo medijev in ko njegova moč ni omejena, takrat voditelj dela katastrofalne napake".

Ukrajincem je medtem dejal: "Svobodni mediji, pravna država, svobodne volitve in močan parlament, kot je vaš - to so najboljša zaščita pred nevarnostmi samovoljne oblasti." Medtem je Putinova vojna dejanja označil za spomenike njegove neumnosti. "Vaši otroci in vnuki bodo rekli, da so Ukrajinci naučili svet, da surova sila agresorja nič ne šteje proti moralni sili ljudi, ki so odločeni biti svobodni," je dejal.

Ob tem pa je sicer opozoril tudi na ogromno ceno, ki jo vse od 24. februarja plačuje ukrajinsko ljudstvo. Tu niso le vojne žrtve, temveč tudi množice beguncev, ki so se zaradi ruske invazije razselile po vsem svetu. Da so bile ostale države prepočasne pri razumevanju, kaj se v Ukrajini v resnici dogaja, in da so prepozno uvedle sankcije zoper ruskega predsednika, je še dodal.

Združeno kraljestvo naj bi sicer ukrajinskim oboroženim silam poslalo brezpilotna letala Malloy T150, ki lahko vojakom na frontni črti prevažajo težko opremo. Gre za del novega paketa vojaške pomoči v vrednosti dobrih 350 milijonov evrov, ki ga je napovedal premier. Brezpilotna letala imajo doseg 70 kilometrov in lahko prevažajo do 68 kilogramov opreme. Izdeluje jih britansko podjetje Malloy Aeronautics.

Britanski obveščevalci: Ruska vojska izgublja bojno moč 

Ukrajinske oborožene sile so sporočile tudi, da so v zadnjem dnevu uspele odbiti kar 12 ruskih napadov v regijah Lugansk in Doneck. Prav tako trdijo, da so sestrelili sedem sovražnikovih brezpilotnih letal. Po njihovem mnenju obstajajo dokazi, da Rusi iz skladišč jemljejo dodatno opremo. "Po razpoložljivih informacijah je bilo med 27. aprilom in 2. majem 2022 iz skladišča v mestu Bohučar v regiji Voronež odpeljanih 17 tankov in 60 oklepnih vozil BMP-1. Poslali so jih na ukrajinska ozemlja, ki so jih začasno zasedle ruske čete," so zapisali po poročanju CNN. Teh trditev sicer ni bilo moč neodvisno preveriti.

Britanski obveščevalci ocenjujejo, da je ruska vojska izgubila veliko bojne moči, njeno okrevanje pa je oteženo zaradi sankcij, uvedenih proti Moskvi. Zahod opozarja, da bi Putin lahko 9. maja, da dan zmage, uradno razglasil vojno Ukrajini, kar bi mu omogočilo popolno mobilizacijo rezervnih sil. Da bo 9. maja "vsega konec", pa naj bi papežu Frančišku dejal madžarski premier Viktor Orban. 

Iz urada francoskega predsednika Emmanuela Macrona so danes sporočili, da se je ta več kot dve uri po telefonu pogovarjal s Putinom. Podrobnosti še niso znane, poroča CNN.

ZDA svarijo pred rusko priključitvijo samooklicanih republik na vzhodu Ukrajine 

Rusija v kratkem načrtuje priključitev samooklicanih proruskih republik na območju vzhodne Ukrajine, je v ponedeljek dejal Michael Carpenter, ameriški veleposlanik pri Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse). Po njegovih besedah bo, sodeč po najnovejših poročilih, Rusija poskusila izvesti priključitev ljudskih republik Doneck in Lugansk. V ta namen naj bi Rusija organizirala referenduma "nekje sredi maja", je zbranim novinarjem v Washingtonu še dejal veleposlanik. Po Carpenterjevih besedah ZDA verjamejo, da Rusija razmišlja o podobnem referendumu tudi v regiji Herson, ki je pod nadzorom ruske vojske.

Rusija si je s pomočjo referenduma že leta 2014 priključila polotok Krim. Rezultatov takratnega referenduma, kjer se je velika večina izrekla za priključitev Ruski federaciji, Ukrajina in Zahod nista priznala.

Zelenski je pred tedni sicer že obtožil Rusijo, da namerava ponarediti referendum o neodvisnosti v regijah Herson in Zaporožje in prebivalce zasedenih območij pozval, naj ruskim silam ne posredujejo nobenih osebnih podatkov, ker bi jih lahko Moskva uporabila za ponarejanje izida referenduma.

Kmalu šesti sveženj sankcij EU proti Rusiji? 

Visoki zunanjepolitični predstavnik Evropske unije Josep Borrell je v ponedeljek izrazil prepričanje, da bo EU potrdila šesti sveženj sankcij proti Rusiji zaradi vojne v Ukrajini. Nov sveženj sankcij bo vključeval "več ruskih bank", ki bodo izključene iz sistema Swift, in omejitev uvoza energentov iz Rusije, zlasti nafte, je po poročanju tujih tiskovnih agencij dejal Borrell v Panami po srečanju s panamsko zunanjo ministrico Eriko Mouynes.

Evropska komisija pripravlja šesti sveženj sankcij, je dejal in izrazil upanje, da ga bo mogoče odobriti na naslednjem zasedanju sveta zunanjih ministrov 16. in 17. maja.

O šestem svežnju sankcij EU proti Rusiji, ki naj bi vključeval tudi embargo na nafto, naj bi sicer v sredo po navedbah virov v Bruslju razpravljali stalni predstavniki držav članic pri Uniji. Evropska komisija naj bi nov sveženj sankcij članicam predlagala danes, usmerjen naj bi bil tudi proti največji ruski državni banki Sberbank. Članice EU sicer niso enotne glede embarga na uvoz ruske nafte. Temu najglasneje nasprotuje Madžarska, ki je v ponedeljek napovedala veto na takšno odločitev. Za sankcije se močno zavzema Poljska. Nemčija in Avstrija pa sta omilili svoje stališče in sta pripravljeni sprejeti embargo.

Borrell se bo danes v Panami sestal z zunanjimi ministri držav Srednje Amerike in Karibov, s katerimi bodo razpravljali o posledicah vojne v Ukrajini. Ta analiza bo potekala v luči zvišanja cen surove nafte in goriva, povečanja dobavne verige hrane in drugih osnovnih dobrin ter sprememb v distribuciji in porabi energije, ki bodo vplivale na okolje in financiranje projektov, poroča španska tiskovna agencija EFE.