V Rusiji so skrajne desničarske in neonacistične organizacije razcvet doživele po padcu komunizma v devetdesetih letih, večina pa je bila po letu 2000 razpuščena, ukinjena ali prepovedana zaradi terorističnih dejavnosti.
Atomwaffen Division Russland, Format18, Fronta za nacionalno revolucionarno akcijo, Lincoln-88, Nacionalsocialistična družba, Nacionalsocialistična ruska delavska stranka, Družba Navi, Severna bratovščina, Oprični dvor, Družba Pamjat, Ljudska nacionalna stranka, Ruska cerkev katakomb resničnih pravoslavnih kristjanov, Ruska nacionalna unija, Ruska nacionalsocialistična stranka, Skupina Rino-Skačevski, Sanitater-88, Schultz-88, Slovanska unija, Združena brigada 88 in Bela družba so imena znanih neonacističnih organizacij, ki so po razpadu Sovjetske zveze delovale v Rusiji.
Med naštetimi v ilegali zagotovo še vedno deluje v ZDA ustanovljena Atomwaffen Division, ki je tesno povezana tako z ruskimi kot z ukrajinskimi ultradesničarskimi skupinami. Pri tem sodeluje z bataljonom Azov, ki je na ozemlju Rusije prepovedan, in Ruskim imperialističnim gibanjem, za katero ameriški State Department ocenjuje, da omogoča usposabljanje belih supremacistov in neonacistov v Evropi.
Kot smo že pisali, Rusija po poročanju medijev nudi zatočišče nekaterimi vidnejšim pripadnikom neonacističnih organizacij. Med njimi je Rinaldo Nazzaro, do nedavnega voditelj neonacistične organizacije Base, ki je bila povezana z načrti za teroristične napade. Nazzaro naj bi od leta 2018 živel v Rusiji. "Putin tem subjektom daje zatočišče, da bi pomagali poglobiti družbene razpoke na Zahodu," ocenjuje lansko poročilo ameriške obveščevalne službe.
Od Wagnerja do Tretjega rajha ... in Dimitrija Utkina
V Rusiji, kjer je tudi po padcu komunizma ostal živ spomin na drugo svetovno vojno, niso omenjene organizacije nikoli zares uspele v političnem življenju, to pa ne pomeni, da se nekateri posamezniki niso povzpeli do vplivnih položajev. Eden najvidnejših in hkrati najmanj videnih je Dimitrij Valerijevič Utkin, ustanovitelj zloglasne skupine Wagner.
Utkin, veteran prve in druge čečenske vojne, je v ruski vojski prišel do čina podpolkovnika. Bil je poveljnik ene od specialnih enot Glavnega obveščevalnega direktorata (GRU). Potem ko je zapustil vojsko, je leta 2013 začel delati za skupino Moran Security, zasebno pogodbeno podjetje, ki so ga ustanovili nekdanji ruski vojaki in se ukvarja z usposabljanjem na področju računalniške varnosti, deluje pa zunaj meja Rusije. Podjetje je v Hongkongu sodelovalo pri ustanovitvi Slovanskega korpusa, katerega naloga je bila "zaščita naftnih ploščadi in naftovodov" med sirsko državljansko vojno. V Sirijo se je odpravil tudi Utkin. Ruska Zvezna varnostna služba (FSB) je nato aretirala več članov korpusa zaradi "nezakonitih najemniških dejavnosti".
Omemba skupine Wagner datira v leto 2014, ko so se skrivnostni pripadniki paraenot v času upora proti majdanski revoluciji v Kijevu pojavili v Luganski oblasti na vzhodu Ukrajine. Ime izvira iz Utkinovega klicnega znaka "Wagner". Izbira imena naj ne bi bila naključna, saj je znano, da je bil nacistični voditelj Adolf Hitler velik ljubitelj skladatelja Richarda Wagnerja, Utkin pa naj bi si vzdevek nadel zaradi svoje pripadnosti neonacistični ideologiji. Na eni izmed redkih objavljenih fotografij Dimitrija Utkina so vidne tudi neonacistične tetovaže, simboli Waffen-SS.
Radio Svoboda, ki se je skliceval na neimenovane člane skupine, je poročal, da vodstvo skupine Wagner sestavljajo zapriseženi slovanski staroverci, pripadniki sodobnega gibanja za vrnitev k poganstvu. Avgusta 2017 je turški časnik Yeni Şafak poročal, da Utkin pravzaprav sploh ni voditelj skrivnostne skupine, ampak za njim stoji nekdo drug. Erica Gaston, višja svetovalka za politiko pri Univerzitetnem centru ZN za politične raziskave, je ocenila, da skupine ne vodijo ideološka prepričanja, ampak gre za mrežo plačancev, ki so povezani z rusko varnostno službo. Uradna Moskva zanika povezave in trdi, da skupina uradno ne obstaja.
Koliko resnice je v tej trditvi? Decembra 2016 se je Utkin skupaj z Aleksandrom Kuznecovim, Andrejem Bogatovom in Andrejem Troševom pojavil na sprejemu v Moskvi in bil fotografiran skupaj s predsednikom Vladimirjem Putinom. Vsi v predsednikovi družbi naj bi po pisanju Washington Posta imeli pomembne funkcije v skupini Wagner. Nekaj dni zatem je tiskovni predstavnik Kremlja Dimitrij Peskov potrdil Utkinovo prisotnost na sprejemu in izjavil, da je Utkin prejel odlikovanje, vendar ni mogel povedati, za kaj – rekel je le, da je šlo "verjetno za pogum". Peskov je izjavil, da se "ne zaveda, kako znan je Utkin".
V povezavi z Wagnerjem se pojavlja tudi ime ruskega poslovneža Jevgenija Prigožina, ki mu nekateri zaradi sodelovanja pri organizaciji banketov, na katerih je Putin gostil tuje voditelje, pravijo "Putinov kuhar". Po navedbah ameriškega think tanka Foreign Policy Research Institute naj bi bil poslovnež resnični ustanovitelj in lastnik skupine Wagner. Prigožin je vse povezave zanikal.
Skupina Wagner se je močno angažirala tudi v Afriki, kjer Rusija (poleg Kitajske) vztrajno širi svoj vpliv. Nedavno je bilo na demonstracijah v Maliju, od koder se umikajo francoske enote, mogoče opaziti več ruskih zastav in vzklikov v podporo Rusiji. V Centralnoafriško republiko bi moral leta 2019 odpotovati tudi Utkin, vendar ga je v zadnjem trenutku zamenjal Konstantin Aleksandrovič Pikalov "Mazaj", ki naj bi vodil afriške operacije. Ugiba se, da so Uktina umaknili zaradi ostrega odziva na njegovo srečanje s Putinom leta 2016. Po poročanju Bellingcata naj bi zaradi preusmeritve delovanja skupine zamenjali vodstvo Wagnerja. Raziskovalni portal je takrat tudi ugibal o Utkinovi likvidaciji, saj njegova telefonska številka ni bila več dostopna, nehala pa so se tudi njegova običajna potovanja na relaciji Krasnodar–Sankt Peterburg.
Pikalov je prav tako nekdanji častnik ruske vojske, ki se je upokojil leta 2012 in prevzel vodenje zasebne detektivske agencije. Jeseni 2014 naj bi skupaj z večjo skupino kozakov sodeloval pri zatiranju nasprotnikov predsednika Republike Srbske Milorada Dodika v času volitev. Med letoma 2014 in 2017 je Pikalov večkrat potoval na destinacije blizu ukrajinske meje, nekajkrat tudi skupaj z nekaterimi znanimi častniki skupine Wagner. Po poročanju Bellingcata je Pikalov sodeloval v operacijah v Siriji in Ukrajini. Želel se je tudi potegovati za mesto v ruski dumi, vendar ga je centralna volilna komisija zavrnila.
Skupina, ki ne obstaja, borci, ki ne obstajajo
"Wagner je mit, ki so si ga izmislili novinarji. Vseeno nam je, kako nas imenujete. Lahko nam rečete Wagner, Mozart, Schubert, Chopin, Stravinski. To ne spreminja dejstva, da smo ruski učitelji, ki želimo pomagati državam, ki to potrebujejo," je za Vice nedavno povedal Vitalij Perfilev, vodja ruskih pogodbenikov v Centralnoafriški republiki.
Novačenje v skupino Wagner je še vedno odeto v plašč tajnosti. Po pisanju ruskega mesečnika Soveršeno sekretno organizacija, ki novači za Wagner, nima uradnega imena, njen uradni naslov pa je v bližini vojaške baze Pavšino v Krasnogorsku, nedaleč od Moskve.
Konec lanskega leta naj bi imela skupina 4184 članov, njihova povprečna starost naj bi bila 40 let, njeni člani pa so iz 15 držav, je poročal New Lines Magazine. Čeprav ni tega še nihče potrdil, naj bi veljalo, da je sedež skupine Wagner v Argentini, izpostavi pa naj bi imela tudi v več afriških državah ter v Sankt Peterburgu in Hongkongu. Zanimivo, ravno med zadnjimi večjimi demonstracijami v tem kitajskem mestu s posebnim statusom je več medijev poročalo o prisotnosti tako Wagnerjevih pogodbenikov kot tudi članov ukrajinskega bataljona Azov in Desnega sektorja. Po podatkih ukrajinske obveščevalne službe iz leta 2017 je v sestavi Wagnerja vsaj 40 ukrajinskih državljanov, vsaj eden je umrl v Siriji.
Skupina naj bi odigrala eno ključnih vlog pri aneksiji Krima leta 2014, pravi Tracey German, profesorica na londonskem Kraljevem kolidžu. "Wagnerjevi plačanci naj bi bili nekateri od 'malih zelenih mož', ki so zasedli regijo," pravi. "Približno tisoč plačancev je takrat podpiralo proruske milice, ki so se borile za nadzor nad regijami Lugansk in Doneck," je dejala za BBC.
"Obstoj najemniške vojske je v nasprotju z rusko ustavo," dodaja. "Toda Wagner zagotavlja vladi moč, ki jo je mogoče zanikati. Wagner se lahko vplete v tujino in Kremelj lahko reče: 'To nima nič opraviti z nami.'"
Novi rekruti, ki se pridružijo paravojaški skupini, ne smejo več uporabljati telefonov, družbenih omrežij in interneta na splošno. Vse objave v zvezi z usposabljanjem so prepovedane. Prav tako ne smejo razkrivati, kje so, osebne dokumente pa predajo poveljstvu skupine.
Sprejmejo samo tiste kandidate, ki podpišejo desetletno pogodbo o zaupanju. Novačili naj bi tudi ruske vojake, ki si ne morejo privoščiti odplačevanja dolgov, Wagner pa jim nudi večje zaslužke kot uradna vojska. Ukrajinska SBU trdi, da usposabljanje kandidatov vodijo oficirji ruske vojske. Plača v času usposabljanja znaša okrog 1000 evrov mesečno, aktivni člani pa prejmejo do 2300 evrov. Ruski opozicijski politik Aleksej Navalni je leta 2019 razkril domnevni kodeks organizacije, po katerem naj bi člani "vedno in povsod varovali interese Rusije, spoštovali čast ruskega vojaka in se ne borili za denar, ampak za zmago vedno in povsod".
In ravno Navalni – preden je postal ljubljenec zahodnega tiska, v katerem je oklican za vodjo opozicije – je bil eden od organizatorjev in podpornikov večkrat prepovedanega 'Ruskega marša', parade, ki je združevala ves spekter ruskih nacionalističnih gibanj, tudi neonaciste. Še posebej razvpit je bil eden od protimigrantskih posnetkov, ki ga je opozicionalec objavil leta 2007. V njem je migrante primerjal s kariesom in se zavzel za njihovo deportacijo iz Rusije. Kot že rečeno, je kasneje svoja stališča v javnosti omilil, čeprav ni objavljenih posnetkov nikoli izbrisal.
Nazaj k Wagnerju. Eno od podenot skupine naj bi sestavljala tudi enota Rusič, ki na vojnih območjih izvaja "sabotažne in izvidniške naloge", leta 2014 pa se je pojavila tudi na vzhodnoukrajinskem bojišču . Njen simbol je kolovrat oz. t. i. slovanska svastika. Skupino sta poleti 2014 ustanovila Aleksej Milčakov in Jan Petrovski, vojaške veščine pa naj bi njeni borci pridobivali pod drobnogledom Ruske imperialne legije, militantne veje prej omenjenega Ruskega imperialnega gibanja.
Vojni zločini – umazana dela namesto vojske
Svet EU je 13. decembra 2021 uvedel ukrepe proti Utkinu in drugim posameznikom, povezanim s skupino. Celotna skupina, tudi Utkin, je obtožena "odgovornosti za resne kršitve človekovih pravic, ki vključujejo mučenje in zunajsodne, hitre ali samovoljne usmrtitve in poboje". Zaradi zločinov njihovo delovanje preiskujeta ukrajinsko državno tožilstvo in Mednarodno kazensko sodišče (ICC).
Združeni narodi in francoska vlada so Wagnerjeve plačance obtožili posilstva in ropov civilistov v Srednjeafriški republiki. Leta 2020 je ameriška vojska obtožila skupino, da je postavila mine in druge improvizirane eksplozivne naprave v libijski prestolnici Tripoli in okolici. "Nepremišljena uporaba kopenskih min in pasti skupine Wagner ogrožajo nedolžne civiliste," je dejala Heidi Berg, direktorica obveščevalnih služb pri afriškem poveljstvu ameriške vojske.
Neodvisni ruski viri poročajo o prisotnosti skupine v Donbasu, kjer je med drugim sodelovala tudi v nedavni bitki za strateško pomembno Popasno. Pripadniki Wagnerja naj bi bili po poročanju ukrajinskih medijev prisotni tudi v Buči in še nekaterih drugih ukrajinskih mestih, v katerih so se zgodili poboji civilistov. Tam naj bi bili prisotni tudi zloglasni 'kadirovci', uradno osebna garda čečenskega voditelja Ramazana Kadirova, ki jih človekoljubne organizacije in oblasti v Kijevu obtožujejo več vojnih zločinov v Siriji in Ukrajini. Gre za enote, ki neposredno odgovarjajo Kadirovu, uradno pa spadajo pod okrilje Ruske nacionalne garde.
Kaj se dogaja z "denacifikacijo" v Rusiji?
"Kaj pomeni denacifikacija? Pogovarjam se s svojimi zahodnimi kolegi, ki mi odgovarjajo: Pa kaj, tudi v vaših vrstah so skrajneži. Jaz pa jim odgovarjam: Da, so, ampak v naši vladi ni skrajnežev, medtem ko vsi priznajo, da v ukrajinski vladi obstajajo. Da, morda imamo [v vojski] posamezne bedake, ki norijo okrog s svastikami. Pa to podpiramo na vladnem nivoju? Ali imamo na tisoče ljudi, ki z baklami paradirajo po ulicah Moskve ali regionalnih prestolnic?" je nekaj dni po začetku t. i. posebne vojaške operacije v Ukrajini dejal Vladimir Putin.
V začetku maja je ruska FSB izvedla več racij v bližini Rostova na Donu, v katerih so pridržali šest oseb, domnevnih članov neonacistične skupine Nacionalsocializem/Bela moč. Skupina naj bi bila odgovorna za napade na več spomenikov, v njenem skrivališču pa so odkrili tudi več kosov strelnega orožja. Konec marca pa so pridržali 23 pripadnikov prepovedane neonacistične organizacije M. K. U.
Veliko neonacističnih skupin je bilo v Rusiji prepovedanih, prav tako njihove javne manifestacije, vseeno pa številni našli pot na ukrajinsko bojišče. Tam je tudi Wotan Jugend, okultistična organizacija ruskih nacionalistov, ki se v Ukrajini bori proti ruski vojski. V Ukrajini naj bi bil tudi Sergej Korotkih, ruski neonacist, ki je zaradi težav z zakonom pobegnil v Ukrajino in tam vodil svojo paravojaško enoto. Zanimivo je, da ga ukrajinska stran obtožuje dvojne agenture, medtem ko Moskva trdi, da paktira z ukrajinskimi neonacisti.
Nekatere radikalno desne stranke, kot so francoski Nacionalni zbor, Alternativa za Nemčijo, nizozemski Forum za demokracijo, Svobodna stranka Avstrije, italijanska Severna liga, bolgarski Attack in madžarski Jobbik, gojijo odnose z Moskvo. Rusija je bila tudi obtožena, da nudi pomoč več radikalno desnim strankam v Evropi. Kremelj naj bi prav tako sodeloval tudi z več levičarskimi organizacijami v Evropi.
Ruska duma je leta 2014, pet let po tem, ko je zakon predlagala v Ukrajini rojena poslanka Irina Jarovaja, uzakonila prepoved rehabilitacije nacizma. V skladu z zakonom je v Rusiji kaznivo "zavračati dejstva, ki jih prepoznava mednarodno vojaško sodišče, ki je sodilo in kaznovalo večje vojne zločince držav sil osi (nanaša se na nürnberško sodišče), odobravati zločine, o katerih je presodilo to sodišče, in namerno širiti lažne informacije o aktivnostih Sovjetske zveze med drugo svetovno vojno". Mediji, med njimi BBC, in ameriška nevladna organizacija Human Rights Watch so poročali o več zlorabah zakonodaje, med denarno kaznovanimi pa je bil zaradi razžalitve 94-letnega vojnega veterana tudi Aleksej Navalni.
Rusija je v Generalni skupščini Združenih narodov leta 2014 in 2021 vložila resolucijo o "Boju proti poveličevanju nacizma, neonacizma in drugih praks, ki prispevajo k spodbujanju sodobnih oblik rasizma, rasne diskriminacije, ksenofobije in s tem povezane nestrpnosti". Generalna skupščina je predlog podprla s 130 glasovi za in 49 vzdržanimi (med njimi vse države EU), ZDA in Ukrajina pa so glasovale proti. Državi sta namreč Rusijo obtožili, da za predlogom resolucije skriva svojo agendo.
