Ukrajinske borce iz Azovstala odpeljali v rusko ujetništvo

V zadnjih 24 urah naj bi se Rusiji predalo okoli 770 t. i. zadnjih ukrajinskih branilcev Mariupola. Vse borce, ki so se predali, so prepeljali na območja, ki so pod ruskim nadzorom – ranjeni prejemajo pomoč v bolnišnicah v Novoazovsku in Donecku, ostali pa so v nekdanji zaporniški koloniji v mestu Olenivka v regiji Doneck.

Vodja separatistične ljudske republike Doneck Denis Pušilin je v sredo novinarjem v Mariupolu dejal, da je bilo na območju jeklarne okoli 2000 borcev, včeraj pa naj bi jih v Azovstalu ostajala še "malo manj kot polovica". Med ujetniki po njegovih besedah ni poveljnikov bataljona Azov, ukrajinske skrajne desne nacionalistične vojaške skupine, ki je sicer formalno del ukrajinskih oboroženih sil.

V dneh pred tem so z območja tovarne evakuirali na stotine civilistov. Več dni so medtem potekala pogajanja o umiku vojakov, od katerih so bili nekateri hudo ranjeni, prav tako jim je primanjkovalo vode in hrane.

Ministrstvo za obrambo v Kijevu je sporočilo, da "upa na postopek izmenjave za čimprejšnjo repatriacijo teh ukrajinskih junakov", poroča BBC. Njihova usoda ostaja nejasna, tiskovni predstavnik Kremlja Dimitrij Peskov pa ni hotel povedati, ali jih Rusija obravnava kot zločince ali kot vojne ujetnike.

Ukrajinsko obrambno ministrstvo se je zavezalo, da bo storilo "vse potrebno" za reševanje tistih, ki so še vedno ujeti v številnih predorih in bunkerjih v jeklarni, a je hkrati priznalo, da so njihove vojaške možnosti na tem območju izčrpane.

Ukrajinski predsednik pa Volodimir Zelenski je na družbenih omrežjih pojasnil, da so pri evakuaciji poleg ukrajinske vojske in pogajalcev sodelovali tudi predstavniki ZN in Rdečega križa. Je pa opozoril, da se lahko zgodi, da ukrajinski vojaki ne bodo takoj izpuščeni oziroma da bo treba na izmenjavo ujetnikov, na katero računajo v Kijevu, počakati.

Mesto Mariupol je bilo obkoljeno kmalu po začetku ruske invazije, ukrajinski branilci pa so se bili med obleganjem primorani skriti v jeklarno Azovstal, medtem ko so ruske enote postopoma prevzele nadzor nad mestom. Rusija nikoli ni tvegala neposrednega napada na tovarno, a je blokirala vse dostopne točke, območje pa je bilo večkrat bombardirano.

Varnostni svet ZN poziva Rusijo, naj omogoči izvoz pšenice iz Ukrajine

Države članice Varnostnega sveta Združenih narodov so na današnjem posebnem zasedanju o prehranski varnosti v konfliktnih območjih ponovno pozvale Rusijo, naj omogoči izvoz pšenice iz ukrajinskih pristanišč ob Črnem morju. Nekateri voditelji so Rusijo obtožili, da z blokado pristanišč uporablja lakoto kot orožje v vojni.

Vrh in zasedanje Varnostnega sveta je vodil ameriški državni sekretar Antony Blinken, ki je Rusijo pozval, naj preneha z blokadami ukrajinskih pristanišč ob Črnem morju in dovoli prost pretok vlakov in tovornjakov, ki vozijo hrano iz Ukrajine. Spomnil je, da je Varnostni svet ZN leta 2018 sprejel resolucijo, s katero je obsodil stradanje otrok na vojnih območjih, oziroma izkoriščanje hrane kot sredstva za vojno. To naj bi Rusija po njegovem počela sedaj, ko želi izkoristiti lakoto za svoje vojne cilje v Ukrajini, ker ji z orožjem ne gre najbolje.

Nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock je prav tako obtožila Moskvo, da pomanjkanje hrane uporablja kot orožje. "Z blokado pristanišč, uničevanjem silosov, cest in železnic je Rusija sprožila vojno tudi proti žitu in povzročila globalno krizo oskrbe s hrano," je dejala.

Blinken je medtem že v sredo na vrhu o varnosti hrane, na katerega Rusija ni bila povabljena, poudaril, da se svet srečuje z največjo globalno krizo glede oskrbe s hrano v sodobnem času. Kriza se je razvijala več let, deloma pa so k temu pripomogle tudi podnebne spremembe in pandemija covida-19.

Samo v zadnjih dveh letih je število ljudi, ki nimajo zagotovljene varnosti glede oskrbe s hrano, naraslo s 135 na 276 milijonov. Ruska vojna proti Ukrajini grozi, da bo to število povečala še za 40 milijonov. Po besedah generalnega sekretarja ZN se sicer z lakoto sooča 44 milijonov ljudi v 38 državah sveta. "Ruska invazija je efektivno prekinila izvoz hrane iz Ukrajine," je še dejal generalni sekretar ZN Antonio Guterres.

Dodal je, da so cene hrane v Afriki in na Bližnjem vzhodu od začetka ruske vojne narasle za 30 odstotkov, 60 odstotkov podhranjenega prebivalstva sveta pa živi v konfliktnih območjih. Varnostni svet ZN je pozval, naj ukrepa, za kar pa ni veliko možnosti, ker ima Rusija v Varnostnem svetu pravico do veta.

Putin naj bi zaradi neuspehov razrešil visoke vojaške poveljnike

Ruski predsednik Vladimir Putin naj bi medtem zaradi neuspehov v vojni z Ukrajino razrešil več visokih vojaških poveljnikov. Med njimi naj bi bil Igor Osipov, poveljnik črnomorske flote, ki je aprila izgubila svojo glavno ladjo Moskvo, ugotavlja današnje obveščevalno poročilo britanskega ministrstva za obrambo.

Med razrešenimi naj bi bil tudi generalpodpolkovnik Sergej Kisel, poveljnik elitne prve tankovske armade, ki je skušala zavzeti Harkov. Načelnik ruskega generalštaba Valerij Gerasimov bi lahko po britanskih podatkih ostal na položaju, vendar ne uživa več Putinovega zaupanja.

V poročilu so Britanci zapisali še, da Kremelj vodi vojaško in varnostno operacijo, ki je polna "prikrivanja in iskanja grešnih kozlov" zaradi neuspehov na bojišču.

Ukrajinski predsednik Zelenski pa je v rednem nočnem videu nagovoru rusko invazijo na Ukrajino označil kot "katastrofalno napako" in med drugim dejal, da je Moskvi celo zmanjkalo raket za napade na ukrajinske sile. Ruskim voditeljem je očital, da ne upajo priznati, da so bile katastrofalne napake v konfliktu storjene "na najvišji vojaški in državni ravni".

Zelenski se je odzval tudi na ruske trditve o uporabi naprednega laserskega orožja, s katerim bi bilo mogoče sestreliti brezpilotne letalnike.

Na posnetku, ki ga je ukrajinski predsednik objavil na YouTubu, je poudaril, da ruska vojska zaradi neuspehov na bojišču išče svoje "čudežno orožje", s katerim bi obrnila tok vojne, podobno kot so z "wunderwaffom" poskušali nacisti med drugo svetovno vojno.

Zelenski je sicer v sredo podpisal podaljšanje vojnega stanja in splošne mobilizacije v državi za 90 dni, kar mora zdaj potrditi še vrhovna rada.

Ukrajinska vojska je prek Facebooka sporočila, da se na terenu sooča z vse močnejšim obstreljevanjem na vzhodu države.

Ruska vojska po ukrajinskih navedbah v zadnjih urah sicer ni dosegla svojih ciljev. Ukrajinske oborožene sile naj bi tako v regijah Doneck in Lugansk odbile vse napade, še navajajo v ukrajinski vojski.