V mestu Severodoneck na vzhodu Ukrajine, kjer še vedno potekajo siloviti spopadi med ruskimi in ukrajinskimi silami, naj bi se v kemični tovarni Azot skrivalo približno 500 civilistov, med njimi okoli 40 otrok. "S pomočjo podpredsednice vlade Irine Vereščuk poskušamo doseči dogovor o evakuacijskem koridorju," je dejal guverner regije Sergej Hajdaj. Hkrati je opozoril, da protibombna zaklonišča v kemični tovarni v Severodonecku niso tako stabilna kot tista v jeklarni Azovstal v mestu Mariupol.
Tudi predstavniki proruskih separatistov so sporočili, da potekajo pogajanja o evakuaciji civilistov z območja kemične tovarne. Po njihovih podatkih je tam ujetih tudi med 300 in 400 ukrajinskih vojakov, kar je Hajdaj večkrat zanikal.
Vojaški predstavnik samooklicane Ljudske republike Doneck Eduard Basurin je medtem za medije v Donecku dejal, da ukrajinske sile ne morejo več zapustiti Severodonecka, saj naj bi bil uničen zadnji most, ki ga povezuje s sosednjim mestom Lisičansk. Ukrajinske sile je nato pozval, naj se predajo, poroča BBC.
Pri tem je tudi Hajdaj opozoril, da četudi ruske enote niso popolnoma zavzele mesta Severodoneck, so uničili vse tri mostove, ki vodijo v mesto, kar onemogoča evakuacijo prebivalcev in prevoz blaga. Dodal je še, da prebivalci, ki so ostali v mestu, živijo v izredno težkih razmerah, saj je mesto pod nenehnim obstreljevanjem.
Medtem pa je svetovalec ukrajinskega obrambnega ministra Jurij Sak danes dejal, da je Ukrajina sicer hvaležna za orožje, ki ga je doslej prejela od zahodnih držav, vendar pa dodatne pošiljke ne prihajajo tako hitro, kot bi morale. O spopadih v Severodonecku je dejal, da ukrajinska vojska varuje mesto s tem, kar ima, vendar bi bila pri odbijanju sovražnika veliko bolj učinkovita, če bi do zdaj prejela še več težkega orožja. Ker Ukrajina nima zadosti težkega orožja, je prednost Rusije na bojišču ogromna, je poudaril Sak.
Načelnik ukrajinske policije Igor Klimenko pa je po poročanju tiskovne agencije Interfax danes dejal, da je bilo v ruski invaziji na Ukrajino doslej ubitih več kot 12.000 civilistov. 75 odstotkov žrtev je bilo moških, dva odstotka otrok, preostalih 23 odstotkov pa je bilo žensk, je dodal. Združeni narodi so sicer doslej uradno zabeležili 4300 smrtnih žrtev med civilisti. Klimenko je opozoril še, da do 1200 trupel, vključno z nekaterimi, ki so jih našli v množičnih grobiščih, še ni bilo identificiranih. "To je dolgotrajen in naporen proces, saj so mnoga trupla v stanju razpadanja in jih ni mogoče identificirati," je poudaril.
Če pade Severodoneck, bodo ruske sile tako rekoč v celoti zasedle regijo Lugansk, ki skupaj z regijo Doneck tvori Donbas. To območje na vzhodu Ukrajine je v zadnjih tednih glavno bojišče v Ukrajini. Ruske sile si prizadevajo dokončno zasesti Severodoneck in sosednje mesto Lisičansk, s čimer bi si odprle pot do mesta Kramatorsk ter do vzpostavitve nadzora nad celotnim Donbasom.
V svojem nočnem nagovoru je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski dejal, da so boji za Severodoneck zelo siloviti, Hajdaj pa je opozoril, da Rusi poskušajo z napadi na preostale mostove povsem odrezati mesto od njenega zaledja. Po njegovih besedah bodo ruske sile zelo verjetno v naslednjih dveh dneh poskušale zasesti mesto s svojimi rezervnimi enotami.
Vodja luganških separatistov Leonid Pasečnik je dejal, da proruske sile območje tovarne Azot ne napadajo agresivno, saj da se zavedajo nevarnosti okoljske katastrofe. Pri tem je obtožil ukrajinsko vojsko, da z območja tovarne obstreljuje mesto.
Amnesty International Rusijo obtožuje vojnih zločinov nad civilisti
Mednarodna nevladna organizacija Amnesty International je Rusijo obtožila vojnih zločinov nad civilisti v mestu Harkov. Tamkajšnji prebivalci naj bi bili od 24. februarja med drugim tarča kasetnih bomb in neselektivnega obstreljevanja, pri čemer je bilo ubitih in poškodovanih več sto civilistov.
Kot navaja AI v poročilu z naslovom Kdorkoli lahko umre v kateremkoli trenutku, so bili prebivalci drugega največjega ukrajinskega mesta od začetka ruske invazije izpostavljeni nenehnim napadom na stanovanjska območja, pri čemer so ruske sile uporabljale tako kasetne bombe kot nevodene rakete in topniško strelivo.
Takšno ravnanje so avtorji poročila označili za vojne zločine, pri čemer so zapisali, da gre morda celo za primere namernega ciljanja na civiliste, saj da so napadalci vedeli za število žrtev, ki jih povzročajo med prebivalci Harkova. Amnesty International je našel dokaze, da je ruska vojska uporabljala kasetne bombe tipa 9N210 in 9N235, kot tudi kasetne mine. Obe vrsti orožja sta prepovedani z mednarodnimi konvencijami, ki jih Rusija sicer ni podpisala.
Od začetka vojne v Ukrajini so tudi Združeni narodi večkrat opozorili na rabo kasetnih bomb, pri čemer so dodali, da naj bi te koristila tudi Ukrajina, ki prav tako ni podpisnica konvencije o prepovedi kasetnega streliva iz leta 2008. Kasetne mine kombinirajo "najhujše značilnosti kasetnega streliva in protipehotnih min," so še zapisali pri AI.
Dvomesečno obstreljevanje mesta, ki se je v veliki meri prenehalo z umikom ruske vojske iz okolice Harkova, je mestu, ki je pred vojno štelo 1,5 milijonov prebivalcev, prineslo masovno uničenje. "Ljudje so bili ubiti v svojih domovih in na ulicah, na igriščih in na pokopališčih, medtem ko so čakali na humanitarno pomoč ali ko so kupovali hrano in zdravila," je obseg tragedije opisala predstavnica AI Donatella Rovera.
AI je za potrebe poročila opravil preiskave v zvezi z 41 ruskimi napadi, ki so ubili vsaj 62 ljudi in jih 196 poškodovali. V dveh tednih v aprilu in maju so opravili 160 pogovorov s preživelimi, sorodniki žrtev, očividci in zdravniki.
