'V Mariupolu ni ostalo nič več, kar bi lahko razpadlo'

Območje jeklarne Azovstal je edini prostor znotraj Mariupola, ki je še pod nadzorom ukrajinskih sil. Kljub občasnim evakuacijam civilistov z območja jeklarne ukrajinske oblasti ocenjujejo, da je skupaj s pripadniki oboroženih sil v tunelih in zakloniščih pod jeklarno še vedno ujetih okoli 200 ljudi. V petek so po navedbah ruskih tiskovnih agencij trije avtobusi s tega območja odpeljali 48 ljudi.

"Morate razumeti, da Mariupol nikoli ne bo padel. Nič ni ostalo tam, da bi razpadlo. Popolnoma je že uničeno ... tam ni strukture. To je vse popolnoma uničeno," je v nagovoru preko videopovezave londonskemu think-tanku Chatham House dejal Zelenski.

Ukrajinska vojska je v petek obtožila ruske sile, da so streljali v času evakuacij in premirja, ki ga je Rusija sama razglasila. "Če ubijajo ljudi, ki bi lahko bili izmenjani kot ujetniki vojne ali izpuščeni kot civilisti ... če njih uničijo, potem mislim, da ne moremo imeti kakršnihkoli diplomatskih pogovorov z njimi po tem," je še dodal ukrajinski predsednik.

Ruski predsednik Putin je v Mariupolu sicer že pred časom razglasil zmago in svojim silam ukazal, naj zaprejo industrijsko območje okoli jeklarne Azovstal v Mariupolu, ki je bilo med hladno vojno zasnovano kot jedrski bunker in ima mrežo predorov globoko pod zemljo.

Zelenski je v nagovoru znova namignil tudi na poročila o tem, da naj bi Rusija želela v Mariupolju ob dnevu zmage 9. maja organizirati vojaško parado. Takrat bodo namreč obeležili 77. obletnico zmage Sovjetske zveze nad nacistično Nemčijo v drugi svetovni vojni. "Najlepše darilo vladarju je glava njegovega nasprotnika. Jasno vidim, da si prizadevajo osvojiti Azovstal in Putinu zagotoviti zmago, vendar bomo videli, ali jim bo to do 9. maja dejansko uspelo," je dejal svetovalec Zelenskega Oleksij Arestovič.  

Te navedbe so v Moskvi označili za neresnične.

Je pa visok ruski politik iz vrst vladajoče stranke Andrej Turčak izjavil, da bo Rusija v Hersonu, mestu na jugu Ukrajine, ki go ga ruske sile zavzele med prvimi, ostala "za vedno".

Tudi Odesa kot cilj?

Hkrati je ukrajinska vojska opozorila na možnost ruskega desanta na obali Črnega morja v bližini Odese. Po izjavi regionalnega vojaškega poveljstva območje vse pogosteje preletavajo ruski izvidniški droni, ruska mornarica pa je še naprej močno prisotna ob delu obale, ki ga nadzoruje Ukrajina.

Prebivalci so bili pozvani, naj se izogibajo plažam in varovanim območjem na obali, naj se vzdržijo potovanj z majhnimi čolni in poročajo o sumljivih dejavnostih.

Rusija izključila možnost jedrskega napada na Ukrajino

Rusko zunanje ministrstvo je medtem izključilo možnost uporabe jedrskega orožja v Ukrajini. V ruski jedrski doktrini obstajajo jasne smernice za uporabo jedrskega orožja, te pa niso v skladu s cilji, zastavljenimi v okviru "posebne vojaške operacije" v Ukrajini, je danes dejal tiskovni predstavnik ministrstva Aleksej Saižev. Ruska jedrska doktrina namreč predvideva uporabo jedrskega orožja le, če je ogrožen obstoj njene države. 

Pri tem je Saižev dodal, da je Rusija večkrat predlagala sporazume, ki naj bi onemogočili jedrsko vojno, in Zahod obtožil namernega zaostrovanja razmer z "izmišljeno" jedrsko grožnjo s strani Rusije. Ruski predsednik Vladimir Putin je sicer ob začetku invazije Zahod večkrat posvaril, naj se v konflikt ne vmešava in hkrati poskrbel, da so bile njegove jedrske sile v stanju povečane pripravljenosti.

Ruska vojska je medtem potrdila, da je v zračnem napadu uničila veliko skladišče streliva v mestu Kramatorsk v regiji Doneck. Tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konašenkov je med zadetimi cilji omenil še artilerijske položaje in sisteme zračne obrambe. Ločeno pa je poročal tudi o sestrelitvi dveh ukrajinskih bojnih letal tipa Su-25 in MiG-29.

Baltski ministri nenapovedano obiskali Kijev

Zunanji ministri baltskih držav Estonije, Latvije in Litve so prišli na nenapovedani obisk v Ukrajino, kjer se nameravajo sestati tudi s predsednikom Zelenskim. Po besedah latvijskega zunanjega ministra Edgarsa Rinkevicsa naj bi s tem pravzaprav zaključili obisk v Kijevu, ki ga je prekinila ruska invazija 24. februarja. Na predvečer ruskega napada so namreč trije ministri prispeli na skupni obisk v Ukrajino in jo tudi predčasno zapustili.

"Tokrat se pogovarjamo tudi o rekonstrukciji (...) in statusu Ukrajine kot kandidatke za članstvo v EU. Cvetoči Kijev je opomnik, da je država pripravljena na svetlo prihodnost," je na Twitterju zapisal litvanski zunanji minister Gabrielius Landsbergis.

V okviru obiska v Kijevu se bo trojica, v kateri je še estonska zunanja ministrica Eva-Maria Liimets, sestala tudi z ukrajinskim zunanjim ministrom Dmitrijem Kulebo.

Amnesty International Rusijo obtožuje vojnih zločinov

Mednarodna organizacija za človekove pravice Amnesty International je v danes objavljenem poročilu Rusijo obtožila 60 primerov vojnih zločinov v okolici Kijeva, od koder so se ruske sile umaknile pred enim mesecem.

Generalna sekretarka omenjene organizacije Agnes Callamard je ugotovitve iz poročila javnosti predstavila v ukrajinski prestolnici.

Pri organizaciji verjamejo, da so ruske letalske sile v Borodjanki namerno ciljale in pri tem ubile prek 40 civilistov, v poročilu pa navajajo tudi 22 žrtev nezakonitih pobojev v mestu Buča in okolici.

Callamardova je že marca Rusiji očitala "predrznost spričo ohromljenega mednarodnega sistema" in obsodila "sramotno neukrepanje" institucij, vključno z Varnostnim svetom Združenih narodov.

Guterres pozval svet, naj se združi za konec nesmiselne vojne v Ukrajini

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je medtem v Varnostnem svetu na zasedanju o zaščiti civilistov v Ukrajini pozval svet, naj se združi za konec nesmiselne, neusmiljene vojne v Ukrajini, ki ima neomejene možnosti za globalno škodo. Zasedanje so sklicale ZDA, ki maja predsedujejo Varnostnemu svetu ZN.

Guterres je poročal o svojem nedavnem obisku Moskve in Kijeva, kjer se je srečal s predsednikoma Vladimirjem Putinom in Volodimirjem Zelenskim. V okviru obiskov mu je uspelo urediti evakuacijo civilistov iz obleganega Mariupola. Guterres je dejal, da na pogovoru s Putinom ni mencal, ampak mu je naravnost povedal, da je invazija na Ukrajino kršitev ozemeljske celovitosti države in Ustanovne listine ZN, zato se mora nemudoma nehati v dobro Ukrajincev, Rusije in vsega sveta.

Putinu in Zelenskemu je poudaril potrebo po zagotovitvi rednega dotoka hrane in energije na svetovne trge. Za zagotavljanje svetovne varnosti hrane se potrebuje ukrajinsko kmetijstvo ter hrano in gnojila iz Rusije ter Belorusije, ne glede na vojno. Rusija in Ukrajina proizvajata 30 odstotkov svetovne pšenice, 20 odstotkov koruze in 75 odstotkov sončničnega olja.

Visoka komisarka za človekove pravice ZN Michelle Bachelet je poročala, da je bilo v Ukrajini doslej od 24. februarja potrjeno ubitih ali ranjenih 6731 ukrajinskih civilistov, prave številke pa naj bi bile veliko večje. Ruskim silam se očita, da so v okolici Kijeva zapirale, pretepale in pobijale ljudi, ki so se jim zdeli sumljivi, nekatere pa so ugrabili in odpeljali v Rusijo in Belorusijo. Rusi naj bi s takim početjem nadaljevali na območjih Ukrajine, ki so pod njihovim nadzorom. Kot je dejala Bacheletova, bi le dan premirja preprečil 50 smrtnih žrtev med civilisti.

Veleposlanik Rusije Vasilij Nebenzija je za vse skupaj obtožil Zahod, ki vodi ekonomsko vojno proti Rusiji in zalaga Ukrajino z orožjem. Ukrajina pa naj bi proizvajala in izvažala sovraštvo do Rusije.

Varnostni svet ZN prvič od začetka vojne do soglasja pri izjavi o Ukrajini

Varnostni svet ZN je nazadnje prvič, odkar je Rusija 24. februarja napadla Ukrajino, uspel doseči soglasje pri predsedniški izjavi, ki poziva k mirni rešitvi "spora".

Soglasno sprejeta predsedniška izjava, ki je šibkejši ukrep od resolucije, vendar mora biti sprejeta soglasno, izraža trdno podporo Guterresovim prizadevanjem za iskanje mirne rešitve "spora" v Ukrajini. Z izjavo se je očitno strinjala tudi stalna članica Varnostnega sveta Rusija, ki je pred tem ob začetku invazije na Ukrajino blokirala sprejetje resolucije Varnostnega sveta z zahtevo po umiku njenih sil.

Tovrstno resolucijo je potem sprejela Generalna skupščina ZN, kjer nobena država nima pravice do veta.

Varnostni svet z izjavo izraža globoko zaskrbljenost zaradi ohranjanja miru in varnosti v Ukrajini in Guterresu naroča, naj Varnostnemu svetu odda svoje poročilo o Ukrajini.

Izjava Varnostnega sveta nikjer ne omenja vojne, konflikta ali invazije, niti ruske definicije vojne - "posebna vojaška operacija". Vsebuje pa poziv državam članicam ZN, da jih Ustanovna listina zavezuje k mirnemu reševanju sporov.

Izjava vojne ne bo ustavila in nima praktičnih posledic. Z diplomatskega vidika pa je pomembna le kot prvo formalno priznanje Varnostnega sveta ZN, da je v Rusiji nek spor, za katerega je treba najti mirno rešitev.

Biden in Scholz proti priznanju ruskih osvojitev v Ukrajini

Ameriški predsednik Joe Biden in nemški kancler Olaf Scholz sta se v četrtek v telefonskem pogovoru strinjala, da ne bosta priznala nobenih ozemeljskih osvojitev Rusije v Ukrajini in potrdila zavezo, da bo Rusija plačala za surovo ravnanje v Ukrajini.

Bela hiša je sporočila, da bosta državi še naprej pomagali Ukrajini, Biden pa je pozdravil nemško varnostno in humanitarno pomoč Ukrajini kakor tudi partnerstvo obeh držav med to krizo. Nemška vlada je sporočila, da sta voditelja zavrnila nedavne izjave ruskega vodstva za diskreditacijo ukrajinskega vodstva, ki ima demokratično legitimnost.

Ameriški mediji so medtem v četrtek poročali, da so Ukrajinci 14. aprila uspeli potopiti ponos ruske črnomorske flote, križarko Moskva, s pomočjo ameriških obveščevalnih podatkov. Zadeli so jo z dvema raketnima izstrelkoma neptun, potem ko so jim Američani posredovali podatke o natančni lokaciji križarke.

Ameriška televizija NBC navaja neimenovanega uradnika Bidnove vlade, ki je zatrdil, da Washington ni vnaprej vedel, da bodo Ukrajinci napadli Moskvo in ni bil vpleten v odločitev o napadu.

New York Times je že prej poročal, da so ameriški obveščevalni podatki Ukrajincem pomagali pri uspešnih napadih na ruske generale.