Vojaško poveljstvo Harkova je zaradi nenehnega obstreljevanja ruskih sil družine in tiste z omejeno mobilnostjo pozvalo, naj odidejo. Gre za pomembno oskrbovalno središče, ki ga je Rusija zavzela ob začetku obsežne invazije na Ukrajino, slednja pa je nadzor nad mestom ponovno prevzela septembra lani. Ti napredki so bili najpomembnejše spremembe na fronti, odkar se je Rusija aprila umaknila z območij okoli Kijeva.
Regionalna vojaška uprava Harkova pa je zdaj sporočila, da je bil ukaz o evakuaciji posledica nestabilne varnostne situacije, ki jo je povzročilo rusko obstreljevanje mesta in njegove okolice. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sicer že v začetku tedna priznal, da razmere v Bahmutu, ki je od Kupjanska oddaljen okoli 130 kilometrov, postajajo čedalje težje.
Evakuiranim prebivalcem bodo, kot poroča BBC, zagotovili pomoč, vključno z nastanitvijo, hrano, humanitarno pomočjo in medicinsko podporo. Regijo pa lahko zapustijo tudi drugi prebivalci, so sporočile oblasti. Mesto je imelo sicer pred vojno okoli 25.000 prebivalcev.
Inštitut za preučevanje vojne (ISF) je ta teden sporočil, da ruske sile nadaljujejo z omejenimi kopenskimi napadi severovzhodno od Kupjanska, pa tudi z ofenzivnimi operacijami okoli Kreminne.
Wagner naj bi obkolil Bahmut, Prigožin Zelenskega pozval, naj mesto preda
Medtem ko evakuacija v Kupjansku kaže na poslabšanje tamkajšnjih razmer, v Bahmutu že mesece potekajo hudi boji. Ruske sile so ponoči razstrelile ključni most, ki povezuje obkoljeno mesto Bahmut z bližnjo vasjo Khromove, je po poročanju CNN sporočila policija v regiji Doneck. Ponoči naj bi ga namreč zadela ruska raketa, ki je za seboj pustila uničujoč krater.
Policija v mestu Konstantinivka upa, da bo lahko most popravila že v prihodnjih dneh, saj predstavlja pomembno povezavo za pretok zalog, kot je na primer strelivo, in pobeg civilistov. Most pa ob tem predstavlja tudi zadnjo pomembno oskrbovalno pot od Bahmuta do mesta Časiv Jar. Vojska lahko sicer še naprej do mesta dostopa po makadamskih stezah in poljih.
Nekoliko kasneje pa so po podobni taktiki poprijele tudi ukrajinske sile, poroča CNN. Ukrajina naj bi namreč na spletu sporočila, da je njihova vojska razstrelila preostanek železniškega mostu v regiji, ki je bil uničen že avgusta lani.
Ob tem so se pojavila ugibanja, ali to pomeni, da se Ukrajina pripravlja na umik iz mesta. Ukrajinska 46. brigada, ki trenutno deluje v mestu, je sicer tovrstna ugibanja zanikala in dejala, da je bil most že pred tem neuporaben. "Most, ki ga zdaj prikazujejo kot dokaz, da odhajamo, je bil že zdavnaj uničen. Tisti, ki so v Bahmutu, to vedo. Ne širite panike," so sporočili vojaki, ki so dodali, da se lahko reko prečka tudi brez mostu.
Čeprav ruske sile napredujejo proti Bahmutu, pa ukrajinska vojska zagotavlja, da se ne namerava umakniti iz tega vzhodnega mesta. A kljub temu je po prehodnih informacijah, ki jih navaja CNN, ukrajinska izvidniška enota prejela ukaz, naj zapusti to oblegano mesto. "Sredi noči je enota Birds of Madiar prejela ukaz, naj nemudoma zapusti Bahmut in se premakne na novo mesto bojnih operacij," je na spletu sporočil poveljnik Robert Brovdi, ki je dodal, da bodo ukazu sledili in da nove lokacije še ne pozna.
Ruske sile so po mesecih intenzivnega obstreljevanja in spopadov v zadnjih nekaj dneh napredovale proti Bahmutu. Čeprav ima mestece le malo strateškega pomena za katero koli stran, pa se že od začetka vojne v njem odvijajo siloviti spopadi.
V središču boja za to vzhodno mesto pa je tudi ruska paravojaška skupina Wagner, ki jo vodi Jevgenij Prigožin. Njegovi borci so namreč prevzeli nadzor nad številnimi manjšimi naselji v bližini. Prigožin je na spletu delil video posnetek, ki bi morda lahko nakazoval spremembo nadzora tudi v Bahmutu. "Zjutraj smo prispeli v Bahmut, skoraj v središče mesta," je sporočil. Vendar pa Sky News, ki je delil to novico, informacije ni uspel neodvisno preveriti. Ukrajinskega predsednika Zelenskega je Prigožin ob tem pozval, naj zapusti mesto.
V regiji Doneck je sicer vzpostavljena obvezna evakuacija, po navedbah ukrajinskih uradnikov pa v mestu ostaja približno 5000 ljudi.
Putin je varnostnemu svetu naročil, naj okrepi "protiteroristične" ukrepe
Ruski predsednik Vladimir Putin se je dan po incidentu v Brjansku sestal z ruskim varnostnim svetom, ki mu je naročil, naj okrepi "protiteroristične" ukrepe za zaščito objektov, ki jih nadzorujejo organi pregona.
V četrtek je Putin vdor ukrajinskih saboterjev na rusko ozemlje označil za teroristični napad. Mnenja o tem, ali gre za napad pod lažno zastavo ali za resnični napad ukrajinske skupine, so bila ob tem deljena.
Kasneje se je sicer na spletu pojavil tudi posnetek domnevnega napada na Rusijo. Video naj bi na spletu objavil "Ruski prostovoljni korpus", ki trdi, da za misijo stojijo oni. To je sicer enota Teritorialne obrambe Ukrajine, ki so jo avgusta lani ustanovili ruski desničarski prostovoljci, ki so se za Ukrajino borili v polku Azov in nekaterih drugih enotah. Tudi tu se še ne ve, ali bi lahko skupina delovala na lastno pest ali v koordinaciji z Ukrajino.
Ukrajina je medtem vpletenost v napadeno rusko ozemlje zanikala. Svetovalec ukrajinskega predsednika Mikhailo Podoljak je dejal, da gre le za namerno provokacijo Rusije in da želi Ruska federacija z zrežiranim napadom prestrašiti svoje ljudi in upravičiti napad na drugo državo.
Ameriški in ukrajinski uradniki so sicer že v preteklosti opozorili, da Rusija načrtuje t. i. napade pod lažno zastavo vzdolž ruske meje z Ukrajino, s katerimi bi upravičila vojaško stopnjevanje.
Wagner naj bi borce novačil tudi prek ruskih športnih klubov
Po podatkih ISF naj bi Prigožin nove borce začel iskati tudi prek ruskih športnih klubov. Prek slednjih naj bi vzpostavil nedoločeno število nabornih centrov, v katerih bodo preverjali telesno pripravljenost potencialnih nabornikov, poroča Sky News.
ISF trdi, da gre pri tem najverjetneje za širitev svojega delovanja med mladimi. "Nova ameriška fundacija je identificirala tudi vezi med Wagnerjevo skupino, drugimi ultranacionalističnimi skupinami za novačenje in DOSAAF," so sporočili.
Wagner je sicer pred tem v svoje vrste rekrutiral že na stotine plačancev iz ruskih zaporov. Ta paravojaška skupina je sicer odgovorna za večji del ruske ofenzive v vzhodni Ukrajini.
Zelenski v Lvovu obiskal vojake v bolnišnici
Ukrajinski predsednik je z latvijskim predsednikom Egilsom Levitsom obiskal Lvov na zahodu Ukrajine. Na vojaškem pokopališču sta se poklonila ukrajinskim vojakom, ki so umrli v spopadih z ruskimi silami, in obiskala ranjence v vojaški bolnišnici.
Zelenski je nekatere vojake v bolnišnici odlikoval, osebju bolnišnice pa se je zahvalil za vse tiste, ki so jih "znova postavili na noge". Na spletu je sporočil, da je v bolnišnici obiskal branilce, ki so se še posebej trdo borili na območju mesta Bahmut.
Kasneje naj bi se v Lvovu udeležil tudi mednarodne konference o preiskavah vojnih zločinov v vojni in prizadevanjih Kijeva za ustanovitev posebnega mednarodnega sodišča.
Scholz in Biden v Beli hiši o povezovanju Kitajske in Rusije
Ameriški predsednik Joe Biden se bo v Beli Hiši srečal z nemškim kolegom Olafom Scholzem, s katerim bosta razpravljala o povezovanju Kitajske in Rusije ter zaskrbljenosti nad morebitno dobavo orožja tej okupatorki. V kolikor bi namreč prišlo do tega, bi se potek vojne lahko dramatično spremenil, saj bi Moskva tako obnovila svoje močno izčrpane zaloge.
V četrtkovem govoru v nemškem parlamentu je Scholz Kitajsko pozval, naj izkoristi svoj vpliv v Moskvi in lobira za umik ruskih vojakov iz Ukrajine ter naj ob tem Rusiji ne dobavlja orožja. Kitajska je sicer glavna trgovinska partnerica Nemčije in evropske države so bile za razliko od ZDA precej bolj previdne pri zavzemanju drže do Pekinga.
ZDA in Nemčija sta glede dobave vojaške in humanitarne pomoči Ukrajini tesno sodelovali. A prišlo je tudi do trenj glede nekaterih vprašanj, kot je dobava tankov. Ohranjanje stalnega dotoka orožja v Kijev bo sicer, kot poudarja CNN, ključnega pomena v drugem letu vojne, zlasti ker obe strani načrtujeta spomladanske ofenzive. "Ponosni smo na skupna prizadevanja, ki smo jih vložili skupaj," je v četrtek dejal John Kirby, tiskovni predstavnik Bele hiše za nacionalno varnost.
Tiskovna predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva Mao Ning je medtem dejala, da med članicami G20 obstajajo različni pogledi na ukrajinsko krizo, vendar pa ni pojasnila razlogov za to, da država po srečanju zunanjih ministrov skupine v New Delhiju ni podpisala skupne izjave.
"G20 je glavni forum za mednarodno gospodarsko sodelovanje in ne forum za reševanje varnostnih vprašanj," je na rednem novinarskem brifingu dejala tiskovna predstavnica. "Kitajsko stališče glede ukrajinskega vprašanja je dosledno. Kitajska poziva vse članice G20, naj se osredotočijo na glavni posel in prispevajo k spodbujanju stabilnega, vključujočega in gospodarskega okrevanja," je še dejala.