Šest mesecev kasneje: bliža se mrzla zima, status quo pa je drag

Le redki poznajo ceno izpodbijanja ruskega vpliva bolje kot Viktor Juščenko. Nekdanji ukrajinski predsednik je bil leta 2004 zastrupljen med kampanjo proti kandidatu, ki mu je bila naklonjena Moskva. Nato je vodil proteste proti ponarejenim volitvam, preden je naslednje leto prevzel položaj.

Juščenko v svojem domu na obrobju Kijeva danes hvali "moč nacionalnega duha", ki je ključ do neodvisnosti Ukrajine, poroča BBC: "Danes lahko z gotovostjo trdim, da 42 milijonov Ukrajincev govori v en glas. In to nam omogoča, da se soočimo s katerim koli sovražnikom, vključno z Rusijo."

Dan neodvisnosti Ukrajine letos sovpada z neslavno obletnico – mineva tudi šest mesecev, odkar je Vladimir Putin začel invazijo s severa, vzhoda in juga. V tem času je bilo ubitih skoraj 9.000 pripadnikov ukrajinske vojske, približno 5.500 civilnih žrtev pa so potrdili ZN.

Juščenko vidi vojno kot zgodovinsko nezmožnost Zahoda, da bi se boril proti ruski agresiji: zlasti konflikt leta 2008 v Gruziji in priključitev Krima šest let pozneje.

Meni pa, da so danes stvari drugačne: "Danes je več kot 50 držav izrazilo solidarnost z idejami našega boja. Zagotavljajo vse vrste podpore: vojaško, finančno in humanitarno." Prepričan je, da lahko Ukrajina zmaga v tej vojni, kajti bolj ko si Rusija prizadeva Ukrajino potegniti v svojo orbito, močnejši postaja občutek nacionalne identitete njenih ljudi.

Tako novinarji ugotavljajo tudi na terenu. V majhni tovarni na levem bregu reke Dneper v Kijevu je podjetje nekoč izdelovalo hotelske uniforme, zdaj pa proizvaja ukrajinske zastave.

"Vsak Ukrajinec čuti te barve in vidimo jih v vsem – na nebu, v pšenici. To nam daje užitek, veselje in pozitivna čustva, ker je naše delo koristno," pravijo zaposleni. 

Se pa šest mesecev od začetka vojne Ukrajina seveda sooča z neprijetno realnostjo. Po tednih napovedi se ukrajinska načrtovana protiofenziva na jugu, na okupirano mesto Herson, še ni uresničila. Bili so raketni napadi na ozemlje, ki ga drži Rusija, vendar preboja ni bilo. 

Zaenkrat zahodno orožje pomaga Ukrajini držati linijo in onemogočati ruske oskrbovalne linije, vendar bo potrebno nekaj seizmičnega, da bo Kijev popolnoma izrinil Rusijo. 

Realnost, da se bo ta vojaški status quo nadaljeval z naraščajočimi, nepredstavljivimi stroški za vse vpletene, pa je torej vse prej kot prijetna, saj vojna ne duši le Ukrajincev, ampak Evropo in globalno ekonomijo, bliža pa se mrzla zima, ko bi se lahko ob naraščajočih življenjskih stroških javno mnenje v državah podpornicah drastično obrnilo. 

In medtem ko ga mnogi obravnavajo kot vojnega heroja države, se tudi predsednik Volodimir Zelenski zdaj sooča s kritikami zaradi tega, kako se je pripravil na napad Rusije. Predvsem se odpirajo vprašanja glede njegove odločitve, da ne bo upošteval opozoril ZDA, češ da bi to povzročilo paniko in škodovalo ukrajinskemu gospodarstvu.

Nedavni dogovor, ki je Ukrajini ponovno omogočil izvoz žita prek Črnega morja, ostaja edini diplomatski preboj v tej vojni. Nekateri vidijo to kot osnovo za morebitno mirovno pogodbo. A pot do tja bo še dolga, Ukrajina pa je že izgubila nadzor nad petino svojega ozemlja, opozarjajo drugi. In na dan neodvisnosti je jasno še nekaj – da bi ohranila neodvisnost od Rusije, bo država še nekaj časa odvisna od zahodnega sveta.