Šeler se je v Ukrajini v vrstah Azova boril med letoma 2014, ko je bil bataljon na vzhodu Ukrajine tudi ustanovljen, in 2020. Rusi očitajo, da gre za neonacistično organizacijo, številni njeni pripadniki, vključno s poveljnikom Denisom Prokopenkom, pa so po padcu jeklarne Azovstal v Mariupolu sredi maja pristali v ruskem ujetništvu.
Ali ima tudi današnji Azov, ki je medtem postal del uradne ukrajinske vojske, še vedno neonacistično konotacijo? "Bataljon sam je nima. Trdim, da je od leta 2016 v njegovih vrstah prepovedana kakršna koli nacistična simbolika," je Šeler zatrdil v pogovoru za Globus Jutarnjega lista. Zanj Stepan Bandera, kontroverzna osebnost iz časa druge svetovne vojne, na katerega se sklicujejo Azovci, ni nacist, ampak ukrajinski nacionalist, ki se je zavzemal za neodvisno Ukrajino, ki je takrat že postala del Sovjetske zveze. Kot opisuje Reuters, se je bojeval tako z nemškimi kot sovjetskimi silami, številni prebivalci zahoda Ukrajine ga imajo za junaka, rusko govoreči vzhod države, kjer tudi zdaj divjajo najhujše bitke, pa ga vidi kot zločinca.
'V Ukrajini ni igre'
Šeler se je po začetku letošnje invazije Rusije nad Ukrajino prostovoljno javil v novooblikovano enoto Azova v Kijevu. Kot pravi, sicer ni sodeloval na sami frontni črti, saj so ga dodelili kot pomoč poveljniku pri usposabljanju novih vojakov, ko se je priključila še omenjena hrvaška šesterica, pa je deloval tudi kot prevajalec. "Uradno sem vrste Azova zapustil 1. junija 2020. Zdaj se nisem želel vrniti, ampak pomagati, kolikor pač lahko. Ob prihodu sem jim dejal, da lahko ostanem mesec ali mesec in pol," je pojasnil, saj sta ga na Hrvaškem čakali služba in družina.
Trije Hrvati so se domov vrnili z njim, trije pa so odšli še prej. "Nisem jih jaz odpeljal tja, sami so prišli, ampak so se vrnili, saj so dojeli, da to ni zanje. Ljudje dragi, v Ukrajini ni igre, tam je resna vojna," je poudaril. Šeler opisuje, kako so presenečeni tudi nekdanji poveljniki, ki so leta 1991 sodelovali pri obrambi Vukovarja, ko jim pojasni, za kako silovite napade je šlo: "Ko sem bil v Kijevu, je obstreljevanje Irpina in Buče trajalo tudi po pet ali šest ur brez prekinitve."
Izkušeni stari borci in 'topovska hrana'
Presenetilo ga je, koliko ljudi je prišlo v Azov. "Ko sem se odpravil tja, sem pričakoval, da bom srečal 200 ali 300 ljudi, ki jih poznam iz bataljona že od prej. Prvi dan pa mi je poveljnik nove enote Azova dejal, da imajo že več kot 1500 ljudi, vsakodnevno pa je prihajalo še po 50 novih. Borci so torej bili, toda vprašanje, koliko jih je imelo bojne izkušnje. Časa za usposabljanje ni bilo, ampak kdor odide tja brez izkušenj, je topovska hrana in ne bo živel dolgo," opozarja, da je intenzivnost bojev v Ukrajini zares visoka in da so zato velike tudi izgube.
Pravi, da ima bataljon Azov veliko veteranov, ki so se sčasoma upokojili, ob začetku ruske invazije pa so se spet ponudili Ukrajini in glede na to, da so se med seboj dobro poznali, so osnovali Azov v sklopu ukrajinske vojske. "Gre za polk, ki deluje v sklopu sil specialnih operacij. Nekdanji poveljniki, kot so Andrej Bilecki, Maksim Žorin in Igor Mihaljenko Čerkas, so spet prevzeli svoje naloge. Zdaj delujejo v sestavu ukrajinske vojske, ampak uporabljajo ime Azov, ker so tukaj nekateri izmed tistih, ki so ustanovili ta bataljon. Takrat je nastal iz skupine 67 ljudi, ta nov polk je zdaj številčnejši od originalnega," pojasnjuje, da imajo poleg Kijeva svoje enote tudi v Zaporožju, Harkovu in Dnipru.
Po njegovih besedah je Azov danes, razen po svojem imenu, specifičen tudi zato, ker se je zbralo veliko izkušenih ljudi, od častnikov do vojakov. Vsi so tukaj prostovoljno, nihče od njih ni čakal na poziv na mobilizacijo, od ukrajinske vojske pa ne dobivajo nobene plače, le orožje, zatrjuje Šeler. Dodaja, da je zelo malo tujcev, so pa nekateri Rusi.
'Po vojni bo treba odgovoriti na nekaj vprašanj'
Nenadna predaja borcev Azova v Mariupolu je močno odmevala po vsem svetu, Šeler pa pravi, da je okrog tega precej nejasnosti. "Rusija jih ne more razglasiti za teroriste in jim soditi, saj so v ujetništvu na ozemlju Donecka, ki ni del Rusije, zato ruska sodišča nimajo tam kaj iskati. Razen, če si ne bo Rusija priključila tega območja," razmišlja.
Sam sicer meni, da so ukrajinske oblasti na čelu s predsednikom Volodimirjem Zelenskim pripadnike Azova izneverile. "Ko sem bil v Kijevu, sem se pogovarjal s poveljnikom Bileckim in ostalimi fanti. Že takrat je bilo veliko vprašanj, saj je bil Mariupol obkoljen že po treh dneh od začetka invazije. Nekdo z ukrajinske strani je umaknil minska polja, čez katera so prišli Rusi. Herson je bil predan praktično brez boja. Melitopol in Berdjansk brez izstreljenega strela. Čudno je vse to," razmišlja sogovornik Globusa, ki pravi, da prav tako ni več skrivnost, da je bil vodja obveščevalne službe obrambnega ministrstva, general Kilil Budanov, edini, ki je od začetka obleganja Mariupola pomagal Azovu.
Tudi sam predsedniku Zelenskemu očita, da je kriv, da je Ukrajina vojno dočakala nepripravljena: "In to ne samo zato, ker je po novem letu ignoriral obveščevalne podatke. To se je začelo že leta 2019, ko je dejal, da je treba nehati streljati in je treba končati spopade. Ukrajinskim vojakom v Donbasu je prepovedal, da bi vrnili ogenj, na delu fronte je v znak dobre volje ukrajinske vojake umaknil dober kilometer s položajev, ker je bil dogovor z ruskimi separatisti, da bodo oni naredili enako. Ampak separatisti so potem zasedli te opuščene ukrajinske položaje," pripoveduje. Prepričan je, da bo moral po koncu vojne vseeno odgovoriti na nekatera vprašanja in položiti račune, vendar vseeno dodaja, da čeprav mu ni všeč njegov nastop, ga vseeno podpira kot predsednika Ukrajine. Še manj ima namreč v čislih njegovega predhodnika Petra Porošenka, ki mu očita, da je "skorumpiran in je s svojimi ljudmi pokradel pol Ukrajine".
Putinova (ne)moč
Šeler pravi, da se sam na začetku zime ni spraševal, ali bo ruski predsednik Vladimir Putin napadel Ukrajino, ampak le, kdaj in kje. "Prav tako sem trdil, da Putinovi poglavitni cilj ni ne Kijev ne Lvov, ampak vzhodna Ukrajina, Donbas in koridor do Krima, koridor od Hersona do Mariupola. To je tudi dosegel, zdaj pa želi priti še na levo obalo Dnipra po vsej dolžini. Takrat bi eventualno lahko sedel za pogajalsko mizo," meni. Dodaja, da Rusi očitno nimajo moči za zavzetje velikih mest, kot sta Harkov na severu in Odesa na jugu, minimalen cilj pa jim je zagospodariti v Lugansku in Donecku v okviru administrativnih meja teh pokrajin.
Da bi se vojna razširila tudi zunaj meja Ukrajine, je po njegovem mnenju vse manj verjetno, saj Rusija nima virov za to. "Videti je, da je bila ta samooklicana druga najmočnejša vojska veliki tiger samo na papirju. Mislim, da je na svetu vsaj pet ali šest vojská, ki bi si ta naziv bolj zaslužile. Putin je očitno bolan in njegove poteze nimajo nobene logike. V treh mesecih ni zmogel zavzeti 1000 kvadratnih kilometrov v Donbasu. Kako naj bi potem napadel denimo Poljsko, ki je članica zveze Nato," zaključuje.
