Vrh Nata: Štiri nove bojne skupine na vzhodnem krilu in podpora Ukrajini

Voditelji članic Nata so se na današnjem izrednem zasedanju v Bruslju dogovorili, da bodo okrepili obrambo na vzhodu kot odgovor na rusko invazijo na Ukrajino. "Aktivirali smo Natove obrambne načrte, namestili bomo 40.000 vojakov na našem vzhodnem krilu," so sporočili. 

Ob že obstoječih štirih bojnih skupinah v baltskih državah in na Poljskem bo imel tako Nato osem večnacionalnih bojnih skupin od Baltika do Črnega morja. Slovenija bo v okviru namestitve štirih novih bojnih skupin na Slovaško poslala 200 vojakov, ta odločitev je že sprejeta, gre za sodelovanje z drugimi članicami Nata, je povedal premier Janez Janša ob prihodu na vrh.

Štiri nove bojne skupine bodo poslane na Slovaško, Madžarsko, Bolgarijo in Romunijo. Generalni sekretar Jens Stoltenberg je pojasnil, da so se članice dogovorile, da bodo še naprej nudile pomoč Ukrajini. Po njegovih besedah smo se znašli "v novi varnostni realnosti", v vzhodnem krilu zavezništva pa bo odslej bistveno več sil v višji pripravljenosti. 

Eno ključnih sporočil tokratnega izrednega vrha Nata je tudi napoved dodatne pomoči Ukrajini z opremo za obrambo pred jedrskimi, kemičnimi, radiološkimi in biološkimi grožnjami. Uporaba kemičnega orožja je povsem nesprejemljiva, to bi bistveno spremenilo položaj in naravo konflikta ter imelo resne posledice, je sicer že pred vrhom opozoril Stoltenberg. Ob tem je danes izpostavil dejstvo, da v primeru uporabe kemičnega orožja vselej obstaja tveganje kontaminacije, torej možnost ruske uporabe kemičnega orožja v Ukrajini pomeni tveganje širjenja kemičnih strupov tudi na ozemlje Nata.

Stoltenberg je povedal, da zaveznice v Natu usklajujejo prizadevanja, ko gre za energetsko varnost. To vključuje diverzifikacijo virov oskrbe in zmanjšanje odvisnosti od ruske nafte in plina. Na vprašanje o Kitajski je dejal, da je sporočilo Nata, da se morajo pridružiti preostalemu svetu pri obsodbi "brutalne vojne v Ukrajini" in ne podpirati Rusije z gospodarsko ali vojaško podporo.

Stoltenberg je vojno v Ukrajini označil kot najresnejšo varnostno krizo te generacije. Kot je poudaril, morajo članice zavezništva skupaj reševati krizo in za to narediti več. Pričakuje, da se bodo voditelji Nata strinjali, da pospešijo naložbe v obrambo. "Zdaj se kaže, kako pomembno je, da se Severna Amerika in Evropa skupaj soočita s to krizo," je dodal.

Voditelje zveze Nato je nagovoril tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, pri čemer je po poročanju medijev pozval k dodatni pomoči v obliki vojaške opreme, kot so letala in protiletalski sistemi. Stoltenberg je pojasnil, da so voditelji "pozorno poslušali" Zelenskega in mu obljubili, da bodo Ukrajini še naprej zagotavljali podporo. 

Moskva: Napovedana krepitev vzhodnega krila nevarna in destabilizirajoča

Moskva je ostro kritizirale napovedano namestitev štirih novih bojnih skupin na vzhodnem krilu zveze Nato. Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je zahodnemu zavezništvu očitala, da skuša na vse načine upravičiti nevarno in destabilizirajoče kopičenje sil ter da namerno podaljšuje konflikt v Ukrajini.

"Militarizacija Evrope je zaradi prizadevanj Nata vse hitrejša, zavezništvo pa s tem utrjuje svojo protirusko usmeritev," je dejala Zaharova in dodala, da z obljubami o pošiljanju orožja Ukrajini zavezništvo potrjuje svoj interes za nadaljevanje konflikta.

Zaharova je članice Nata prav tako obtožila, da zgolj brezvoljno sledijo ZDA, in dodala, da se protiruska histerija vzpodbuja zato, da bi se povečali stroški nakupa orožja, od česar imajo finančne koristi zlasti ZDA.

Poleg tega naj bi Nato prikrival tajne raziskave Američanov na področju biološkega in kemičnega orožja ter neupravičeno obtoževal Rusijo, da načrtuje uporabo orožja za množično uničevanje. Rusko obrambno ministrstvo je sicer danes objavilo novo poročilo o domnevnih tajnih laboratorijih ZDA v Ukrajini za poskuse z življenjsko nevarnimi patogeni.

Tiskovna predstavnica ministrstva je še dodala, da je bil izredni vrh Nata v Bruslju le "seansa za pranje možganov" ter da ZDA ne morejo prenesti dejstva, da je Rusija država, ki lahko sprejema neodvisne suverene odločitve in vodi neodvisno politiko.

Janša: Rusko obstreljevanje kemičnih objektov v Ukrajini lahko sproži katastrofo

Na vprašanje, ali oziroma kako bo Slovenija Ukrajini pomagala pri krepitvi obrambe pred kemičnim in biološkim orožjem, je Janša ob prihodu na zasedanje odgovoril le, da Slovenija ima določene zmogljivosti za obrambo pred kemičnim in biološkim orožjem.

Ob tem je izpostavil svojo osebno oceno, da obstajajo tveganja, ker agresorske ruske sile napadajo kemične tovarne oziroma objekte, kar lahko sproži katastrofo, a da je ruska neposredna uporaba kemičnega ali biološkega orožja malo verjetna, ker bi bil to "velik strel v koleno".

O tem, ali obstajajo dokazi, da Rusija obstreljuje kemične tovarne, je slovenski premier dejal, da je javno poznan en primer takšnega obstreljevanja, a da se še ne ve, ali je bilo namerno ali postranska škoda.

Na vprašanje, ali bi širjenje kemičnih strupov na Natovo ozemlje pomenilo napad na zavezništvo, pa je Janša odgovoril, da bi lahko, saj da v primeru takšnih napadov administrativne meje niso dejanske meje.

Zato je pri opredeljevanju točke preloma, ki bi v tem primeru vojne v Ukrajini pomenila vključitev Nata v vojno, potrebna izjemna previdnost, je opozoril Janša in spomnil na Sirijo. Zelo jasno je treba opredeliti položaj, ki bi ga razumeli kot neposreden napad na članico Nata, je še menil.

Tuji novinarji so slovenskega premierja ob prihodu na vrh Nata vprašali tudi o njegovem nedavnem obisku v Kijevu in s kakšnimi sporočili iz Ukrajine prihaja na današnje zasedanje. Janša je izpostavil, da so šli v Kijev izrazit podporo, saj da je upanje ena od stvari, ki jih Ukrajina sedaj najbolj potrebuje, poleg sodobnega orožja, denarja in humanitarne pomoči. "O vsem tem smo govorili zelo konkretno. Imamo nekaj pomembnih sporočil za kolege danes na vrhovih Nata in EU," je dejal.

V Ukrajino pa odhaja slovenska diplomatska misija, je ob tem spomnil premier. Postopki se danes oziroma v petek končujejo. To ni vojaška misija, kot se je napačno poročalo, gre za diplomatsko misijo pod vodstvom odpravnika poslov, ki se bo v Ukrajini trudila za doseganje miru, je izpostavil.

Prav tako to ne bo misija v imenu EU, to je nekaj drugega in o tem prav tako potekajo pogovori, tudi danes bodo, je še povedal Janša. Slovenija je v ponedeljek na zasedanju zunanjih ministrov unije pozvala, naj tudi EU pošlje svojega političnega predstavnika v Kijev.