Slike po smrtonosnem napadu prikazujejo gost črn dim, ki se vije iz zgornjega dela 12-nadstropne stanovanjske stavbe. Gasilci so med ruševinami iskali preživele ter jih prenašali na varno.
V napadu je po trenutnih podatkih umrlo šest oseb, med njimi tudi 14-letna deklica. Regionalni vodja Oleh Sinehubov je na Telegramu sporočil, da je bilo najmanj 59 oseb ranjenih, 20 jih je utrpelo resne poškodbe. Po njegovih besedah je bilo v napadih poškodovanih tudi devet otrok, poroča BBC.
Sinehubov je dejal, da so napade izvedli iz ruske regije Belgorod, ki leži tik ob meji. "Na raketah so bili sistemi za vodenje, zadele pa so ulice, kjer so izključno parki in kraji, na katerih se zbirajo civilisti, stanovanjski objekti. To je množični teror nad našim civilnim prebivalstvom," je dodal.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je vse mednarodne zaveznike Ukrajine ob tem znova pozval, naj jim dovolijo zadeti tarče znotraj Rusije, s čimer bi lahko preprečili takšne napade. "Tako bi lahko uničili ruska vojaška letala že v njihovih bazah," je dejal ter dodal, da gre za povsem legitimno potrebo. Njegov urad je sporočil, da so moskovske sile v zadnjem tednu na Ukrajino izstrelile več kot 400 brezpilotnih letal in raket.
A Zahod je zaradi strahu pred stopnjevanje konflikta dovoljenje za uporabo njihovega orožja za napad na rusko otemlje (delno) zavrnil. Izjemi sta Združeno kraljestvo, ki je sicer odobrilo, da se večina britanskega orožja lahko uporabi za napad na Rusijo, a ne tudi njihove rakete dolgega dosega Storm Shadow, ter ZDA. Slednje so Ukrajini maja dovolile, da lahko cilja tudi na tarče znotraj ruskega ozemlja, vendar le v bližini Harkova in le v primeru povračilnega napada. Še vedno pa tudi Združene države zavračajo dovoljenje za globlje napade na rusko ozemlje.
V odzivu na petkove napade je ameriška veleposlanica v Ukrajini Bridget Brink dejala: "Naše misli so z ljudmi v Harkovu, kjer poteka reševanje." Dodala je, da mora Rusija za te "vojne zločine" odgovarjati.
Harkov, drugo največje mesto v Ukrajini, je od ruske meje oddaljeno približno 35 kilometrov in je vse od začetka vojne v Ukrajini tarča pogostih napadov.
Več žrtev tudi na ruski strani
Več smrtnih žrtev je zahteval tudi petkov ukrajinski napad na Belgorod, kjer je umrlo najmanj pet ljudi, 46 pa jih je bilo ranjenih, med njimi sedem otrok, so sporočile tamkajšnje oblasti.
Obmejna ruska regija je večkrat tarča napada ukrajinskih sil, saj se tu zbirajo ruske sile za izvajanje napadov na Harkov.
Stoltenberg podprl ukrajinsko ofenzivo v Kursku
Ukrajina je bila znotraj svojih pristojnosti, ko je zagnala ofenzivo na rusko obmejno regijo Kursk, saj je šlo za samoobrambo, je dejal generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg v intervjuju za nemški tednik Welt am Sonntag. "Ukrajina ima pravico, da se brani. V skladu z mednarodnim pravom se ta pravica ne konča na meji," je dejal Stoltenberg v intervjuju, objavljenem v soboto.
Prepričan je tudi , da so ruski vojaki, tanki in oporišča v Kursku legitimne tarče v okviru mednarodnega prava.
Ofenziva je glede na navedbe Stoltenberga presenetila tudi zaveznike Kijeva, saj Ukrajina svojih načrtov ni vnaprej predstavila Natu. Zagotovil je, da zavezništvo ni igralo nobene vloge, povzema intervju francoska tiskovna agencija AFP.
Ukrajinske sile so v začetku avgusta vdrle na območje regije Kursk, pri čemer so presenetile Moskvo. Od takrat so prevzele nadzor nad več kot 1200 kvadratnimi kilometri ozemlja. Po zagotovilih Kijeva ukrajinske sile ohranjajo prisotnost na ruskem ozemlju od vdora v obmejno regijo.
Ofenziva v Kursku pa je le malo spremenila razmere na fronti na vzhodu Ukrajine, kjer Rusija napreduje in je v petek med drugim prevzela nadzor še nad tremi vasmi.