"Sovražnikove sile sočasno v več smereh napadajo položaje naših enot. Pred nami je izjemno težka in dolga faza bojevanja," je na novinarski konferenci dejala namestnica ukrajinskega obrambnega ministra Gana Maljar.
Ruska vojska je namreč začrtala počasno, a vztrajno pot globlje v regijo Donbas, odkar je umaknila sile iz osrednjih in severnih regij. Približujejo se več ključnim mestnim središčem, zlasti Severodonecku in Lisičansku, ki sta na poti do vzhodnega upravnega središča Ukrajine v Kramatorsku.
"Razmere ostajajo težke in kažejo znake nadaljnjega zaostrovanja. Zavedati se moramo, da je to vojna in da so izgube na naši strani žal neizogibne," je še dodala ministrova namestnica.
Rusija v spopadih v Lugansku trenutno v premoči tako pri letalstvu kot topništvu
Pred tem so oblasti v Donbasu sporočile, da so Rusi v ofenzivi na omenjeni mesti Severodoneck in Lisičansk napadli več kot 40 naselij.
Načelnik generalštaba ukrajinske vojske Oleksij Gromov je danes priznal, da je Rusija v spopadih v Lugansku trenutno v premoči tako pri letalstvu kot topništvu. Kot je zatrdil, se ukrajinske sile na vso moč trudijo, da bi to situacijo spremenile. Pri hitrejši zmagi bi jim pomagala predvsem hitrejša dostava modernega orožja s strani partnerskih držav, je ponovil pozive politikov v Kijevu.
Glede razmer v Severodonecku, ki je v zadnjem času tarča silovitih ruskih napadov, je dejal, da je "težka, a stabilna".
Po besedah vodje lokalne vojaško-civilne uprave Oleksandra Strijuka je bil Severodoneck,kjer je pred vojno živelo približno 100.000 ljudi, v zadnjem tednu in pol pod nenehnim obstreljevanjem. V spopadih naj bi bilo poškodovanih približno 90 odstotkov stanovanjskih objektov, poroča britanski BBC. Po njegovih besedah naj bi bilo v mestu še vedno okoli 13.000 ljudi, mnogi od njih se skrivajo v kleteh.
Hkrati je guverner regije Lugansk Sergej Hajdaj dejal, da trenutno poteka močno rusko bombardiranje mesta Lisičansk, ki je povzročilo veliko škodo na civilni infrastrukturi, vključno s centrom za humanitarno pomoč. Ruske sile imajo po besedah Moskve že skoraj popoln nadzor nad to regijo.
Medtem je guverner regije Harkov Oleg Sinegubov sporočil, da ruske sile ponovno obstreljujejo mesto Harkov, kamor se je sicer veliko ljudi vrnilo, potem ko so bili prvotni ruski poskusi zavzetja mesta odbiti. Po zadnjih informacijah naj bi v ruskem obstreljevanju bile ubitih sedem ljudi. Guverner je prebivalce Harkova ponovno pozval naj se nemudoma zatečejo v zaklonišča.
Zelenski Zahod znova prosil za pomoč
V nekaterih delih vzhodne Ukrajine je sovražnik očitno v prednosti glede opreme in števila vojakov, a se ukrajinske sile upirajo izjemno nasilni ofenzivi, je v sredo zvečer v video nagovoru dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. "Potrebujemo pomoč naših partnerjev, zlasti orožje," je ponovil pozive Zahodu.
Po njegovih besedah svet ni bil pripravljen na ukrajinsko hrabrost, mednarodno skupnost pa je okrcal, da preveč pozornosti namenja interesom Rusije in premalo interesom Ukrajine.
Posebej se je obregnil ob nekdanjega ameriškega državnega sekretarja Henryja Kissingerja, ki je namignil, da bi Ukrajina za konec vojne morda morala žrtvovati del ozemlja, poroča AFP. Kissinger je namreč udeležencem Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu dejal, da bi bila idealna vrnitev v status quo pred rusko invazijo 24. februarja.
Rusija za blokade izvoza žita iz Ukrajine obtožuje Zahod
Zahodne države načrtno preprečujejo izvoz žita iz zasedenih predelov Ukrajine, s čimer poslabšujejo stanje svetovne prehranske varnosti, je danes dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Kremelj po njegovih besedah zavrača obtožbe, da pošiljke žita ne morejo doseči svojih ciljev zaradi Rusije. "Nasprotno, obtožujemo zahodne države, da so sprejele številne nezakonite ukrepe, ki so pripeljali do te blokade," je dejal.
Rusija trdi, da bodo v Ukrajini vzpostavili prehranske koridorje, s pomočjo katerih bi se lahko izognili svetovni prehranski krizi, toda le v primeru, če bodo odpravljene nekatere mednarodne sankcije, uvedene proti Moskvi.
Ukrajina je zato Rusijo obtožila izsiljevanja. "Boljšega primera izsiljevanja v mednarodnih odnosih ne bi mogli najti," je v Davosu v sredo opozoril ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba. Pozval je k nadaljnjim sankcijam proti Rusiji in dejal, da popuščanje tej državi še nikoli ni prineslo rezultatov. Kuleba je že včeraj obtožil zvezo Nato, da ni storila ničesar, da bi zaustavila rusko invazijo, in hkrati pohvalil EU zaradi njene revolucionarne pomoči. Nemški mediji medtem razkrivajo, da naj bi med članicami Nata obstajal tihi dogovor, da Ukrajini ne bodo dobavljale določene vojaške opreme, kot so tanki in lovci.
Kot je znano, so sankcije in vojaške operacije prekinile dobavo gnojil, pšenice in drugega blaga iz Rusije in Ukrajine, ki skupaj pridelata približno 30 odstotkov svetovnih zalog pšenice.
Putin v luči prehranske krize italijanskega premierja pozval k umiku sankcij
Rusija je pripravljena znatno prispevati k premagovanju globalne prehranske krize, če bo Zahod umaknil sankcije, ki jih je uvedel proti njej, je v telefonskem pogovoru z italijanskim premierjem Mariom Draghijem sicer zatrdil ruski predsednik Vladimir Putin. Putin se je med pogovorom dotaknil vprašanja varne plovbe, pri čemer je omenil vzpostavitev humanitarnih koridorjev za civilne ladje, ki jih je napovedala ruska stran. Po ocenah Rusije je v šestih ukrajinskih pristaniščih ujetih 70 tujih ladij iz 16 različnih držav.
Ruski predsednik je še enkrat več kot neutemeljene označil obtožbe, da je Rusija kriva za naraščajoče težave pri dobavi hrane po svetu, so zapisali v sporočilu za javnost iz Kremlja.
Italijanska stran je medtem v svojem sporočilu za javnost izpostavila pomen telefonskega pogovora za iskanje skupnih rešitev za prehransko krizo.
Moskva grozi z izgonom ameriških novinarjev zaradi ravnanj YouTuba
Predstavnica ruskega zunanjega ministrica je zagrozila z izgonom ameriških novinarjev, če bo YouTube še naprej blokiral prenose tedenskih novinarskih konferenc zunanjega ministrstva.
"Nekaj mojih novinarskih konferenc je bilo blokiranih. Če jih bo YouTube ponovno blokiral, bo en novinar oz. en ameriški medij odšel domov," je na okrogli mizi dejala tiskovna predstavnica zunanjega ministrstva Marija Zaharova.
Na muho je Zaharova vzela tudi poljske medije, "glede na to, da vse to nadzira gospa s poljskim državljanstvom", pri čemer je imela v mislih izvršno direktorico platforme YouTube Susan Wojcicki, ameriško državljanko poljskega rodu.
Pri tem je dodala, da se glede na stališča Poljske do Rusije, ne nameravajo ustaviti zgolj pri izgonu ameriških medijev.
Odkar je Rusija 24. februarja začela invazijo na Ukrajino, je YouTube izbrisal kanale številnih proruskih medijev, vključno s kanali, povezanimi s televizijo RT in portalom Sputnik, ki sta v lasti ruske države.
