Ruski predsednik je predlog začasne prekinitve sodelovanja v pogodbi Novi Start vložil sinoči po svojem govoru, poroča BBC. Zakon o začasni prekinitvi sodelovanja je danes najprej potrdila ruska duma oziroma spodnji dom ruskega parlamenta. Kasneje ga je soglasno potrdil tudi zgornji dom oziroma svet federacije.
Ameriški predsednik Joe Biden je v odzivu odločitev Rusije danes med obiskom v Varšavi označil za "veliko napako".
Putin je prekinitev izvajanja pogodbe Novi Start zagovarjal s tem, da ameriškim inšpektorjem ne more dovoliti obiska ruskih jedrskih objektov, medtem ko si Washington prizadeva Moskvi zadati strateški poraz. Ob tem je ruske oblasti tudi pozval, naj bodo "pripravljene na preizkuse jedrskega orožja", če jih bo Washington izvedel prvi.
Novi Start je zadnja preostala pogodba o nadzoru jedrskega orožja med Rusijo in Ameriko, ki sta jo leta 2010 podpisala tedanja predsednika Barack Obama in Dmitrij Medvedjev, pred dvema letoma pa so jo obnovili. Pogodba je bila zasnovana za preprečitev jedrske vojne. Spor zaradi pogodbe se je sicer začel že pretekli mesec, ko je Washington Moskvo obtožil, da s preprečitvijo inšpekcijskih dejavnosti na svojem ozemlju krši podpisani sporazum.
Kremelj je medtem sporočil, da bo moral Zahod pokazati "pripravljenost, da upošteva naše skrbi", preden bo Rusija sploh lahko razmislila o vrnitvi k dogovoru Novi Start. "Vse bo odvisno od stališča Zahoda," je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Je pa rusko zunanje ministrstvo sporočilo, da bo še naprej spoštovalo pravila o številu jedrskih raketonosilk, ki jih je mogoče namestiti do izteka pogodbe leta 2026.
Srečanje Putina in Vanga: Rusko-kitajski odnosi dosegajo nove mejnike
Kitajski visoki diplomat Vang Ji se je dva dni pred obeležitvijo leta po začetku vojne v Ukrajini v Moskvi sestal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Obljubil je, da odnosi med Kitajsko in Rusijo ne bodo podlegli pritiskom drugih držav, poroča BBC.
Ob tem je dodal, da sta državi pripravljeni na poglobitev strateškega sodelovanja ter da je Peking pripravljen okrepiti svoje partnerstvo z Moskvo v interesu obeh držav in celega sveta. Ruskemu predsedniku pa je posredoval tudi želje kitajskega predsednika Ši Džinpinga.
Putin pa je visokemu kitajskemu diplomatu dejal, da Moskva in Peking v dosegata nove mejnike. "Rusko-kitajski odnosi se razvijajo, kot smo načrtovali v preteklih letih. Vse gre naprej in se razvija in dosegamo nove mejnike," je dejal. "Mednarodni odnosi so danes zapleteni, po razpadu bipolarnega sistema se niso izboljšali. Nasprotno, postali so bolj napeti," je še dodal.
Ko je govoril o trgovini, je Putin dejal, da je "sodelovanje na mednarodnem prizorišču med Rusko federacijo in Ljudsko republiko Kitajsko, kot smo že večkrat povedali, zelo pomembno za stabilizacijo mednarodnih razmer".
Že pred tem se je Vang sestal z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom in ocenil, da se odnosi med državama po zaslugi predsednikov obeh držav razvijajo zelo dinamično. "Rusija in Kitajska ostajata zavezani multipolarnemu svetu brez hegemonov," je dejal Vang in dodal, da si bo še naprej prizadeval za krepitev in poglobitev odnosov med Moskvo in Pekingom. Pričakuje tudi, da bosta državi danes sklenili nove sporazume.
Vang se je že sestal tudi s sekretarjem ruskega sveta za nacionalno varnost Nikolajem Patruševom. Osrednja tema obiska je vojna v Ukrajini.
Obisk kitajskega visokega diplomata poteka tik pred prvo obletnico ruske invazije na Ukrajino. Ta bo tudi osrednja tema današnjega obiska, saj Vang med drugim načrtuje, da se bo seznanil s stališči Rusije do kitajske mirovne pobude za končanje vojne.
Kitajska že od začetka vojne v Ukrajini zagovarja nevtralno stališče in se zavzema predvsem za iskanje diplomatskih političnih rešitev za končanje konflikta. V luči tega se je Peking nedavno zavezal, da bo v petek, na obletnico invazije, objavil predlog za iskanje politične rešitve za končanje vojne. Zahod je zaskrbljen predvsem zaradi morebitne kitajske vojaške podpore ruski ofenzivi v Ukrajini.
Zelenski ostro obsodil ruski napad na Herson
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa je ostro obsodil rusko obstreljevanje mesta Herson na jugu Ukrajine, v katerem je bilo v torek ubitih najmanj šest ljudi, še vsaj 12 pa je bilo ranjenih. "Ta ruski napad ni imel nobenega vojaškega namena, tako kot tisoče podobnih napadov, ki so pravo sporočilo Rusije svetu," je dejal Zelenski in med drugim obsodil rusko obstreljevanje stanovanjskih sosesk, šol, lekarn, bolnišnic, avtobusnih postajališč in elektrarn.
Prepričan je, da bosta ukrajinska obveščevalna služba in vojska našli odgovorne za napade na Herson in druga ukrajinska mesta. "Napadalec bo postavljen na svoje mesto. S tem pa bomo dokazali pomen človečnosti, ustanovne listine Združenih narodov in pravice vsakega človeka, da živi svobodno in varno pred terorjem in agresijo," je poudaril.
"Delamo tudi na tem, da bi v regijah Doneck in Lugansk odbili sovražnikove napade, ki jim kljub njihovim velikim izgubam ni videti konca," je še dodal.
Medtem so šolam po vsej Ukrajini svetovali, naj pozneje ta teden delujejo na daljavo, zaradi bojazni, da bi lahko v času obletnice začetka vojne v Ukrajini prišlo do porasta ruskih napadov. Ukrajinski minister za izobraževanje je v izjavi, objavljeni na Telegramu, dejal, da je šolam priporočil prehod na učenje na daljavo do petka. Serhij Škarlet navaja tudi številke, ki pravijo, da je bilo v konfliktu poškodovanih več kot 3000 izobraževalnih ustanov, od tega jih je bilo 441 uničenih.
Po poročanju visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice Volkerja Türka je v invaziji v Ukrajini doslej umrlo že 8006 civilistov, skoraj 12.300 pa je bilo ranjenih. Ob tem je opozoril, da je dejansko število žrtev zagotovo bistveno višje.
Največ žrtev je bilo dokumentiranih v mestu Mariupol, in sicer okoli 2000, je sporočila vodja delegacije Združenih narodov za človekove pravice v Ukrajini. Njena delegacija je sicer dokumentirala številne kršitve človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava, vključno z mučenjem, uboji in spolnim nasiljem v Ukrajini.
"Vsak dan, ko se kršitve človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava nadaljujejo, je težje najti pot do miru," je opozoril Türk in hkrati pozval k večjim prizadevanjem, da bi kršitelji človekovih pravic za svoja dejanja odgovarjali.
