"V luči terorističnega napada, ki ga je režim v Kijevu izvedel s pomočjo britanskih strokovnjakov na ladje črnomorske flote in civilna plovila, ki sodelujejo pri varovanju žitnih koridorjev, Rusija ustavlja svoje sodelovanje pri izvajanju sporazuma o izvozu kmetijskih proizvodov iz ukrajinskih pristanišč," je na Telegramu sporočilo rusko obrambno ministrstvo.
Malo prej je rusko obrambno ministrstvo za napad v Sevastopolu na okupiranem Krimu okrivilo Ukrajino, pa tudi Veliko Britanijo. Ta naj bi bila odgovorna tudi za sabotažo plinovoda Severni tok v Baltskem morju, kar pa so Britanci potem odločno zavrnili kot povsem izmišljeno zgodbo.
Poročil o vojaški škodi napada v Sevastopolu je zaenkrat malo. Po ruskih navedbah je bila v tokratnem napadu poškodovana vojaška ladja, minolovec Ivan Golubec ter nekaj drugih naprav v zalivu.
Rusija je sicer že večkrat zagrozila, da bo odpovedala sporazum o izvozu ukrajinskega žita, če bi prišlo do terorističnega napada ali sabotaže.
Ukrajina: Moskva izrablja lažne razloge za blokado žitnega koridorja
V Ukrajini so se odzvali, da je Rusija izrabila napad z droni. "Moskva izrablja lažne razloge za blokado žitnega koridorja, ki zagotavlja prehransko varnost milijonom ljudi. Pozivam vse države, naj od Rusije zahtevajo, da ustavi svoje igre lakote in spet začne izpolnjevati svoje obveznosti," je na Twitterju zapisal ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba.
Združeni narodi so Rusijo že pozvali k ohranitvi sporazuma. "Življenjskega pomena je, da se vse strani vzdržijo kakršnih koli dejanj, ki bi ogrozile pobudo za prevoz žita prek Črnega morja," je sporočil Sephane Dujarric, tiskovni predstavnik generalnega sekretarja ZN. Poudaril je, da ima zaradi tega sporazuma dostop do hrane na milijone ljudi po vsem svetu.
Revizija sporazuma za podaljšanje je bila sicer predvidena 19. novembra
Julija, po več mesecih pogajanj, so ministri iz Ukrajine in Rusije s posredovanjem Združenih narodov in Turčije podpisali sporazum. Ta je bistvenega pomena za lajšanje globalne prehranske krize, ki jo je sprožila ruska agresija na Ukrajino, eno glavnih svetovnih izvoznic žita. Rusija je namreč dotlej blokirala ukrajinska pristanišča in s tem tudi izvoz žita.
Rusija se je zavezala, da bo odblokirala pristanišča na Črnem morju in tako omogočila varen izvoz žita in oljnic – nekaterih najpomembnejših izvoznih izdelkov Ukrajine. Sporazum je nato kljub sovražnostim močno olajšal izvoz žita; od začetka je v svet odšlo že več kot devet milijonov ton ukrajinskega žita.
Dogovor naj bi se iztekel naslednji mesec, moskovski uradniki pa dvomijo, ali bodo podaljšali sodelovanje. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v ponedeljek dejal, da je treba opraviti "veliko dela", preden se lahko sporazum obnovi. Tudi Putin je dejal, da bo Moskva zaprla izvozne koridorje, če bodo uporabljeni za izvajanje "terorističnih napadov".
Kljub temu je ukrajinski minister za infrastrukturo izrazil optimizem glede dogovora v začetku tega meseca in dejal, da "ni dvoma, da bo žitni koridor deloval tudi po 22. novembru," ko naj bi se iztekel.