Volodimir Zelenski je na današnji novinarski konferenci povedal, da med najbolj pomembnimi bitkami na vzhodu države Ukrajina vsak dan izgubi med 50 in 100 vojakov, poroča The Kyiv Independent. Ukrajinski predsednik je pred dnevi dejal, da bo morala rešitev priti po diplomatski poti.
Poljski predsednik Andrzeja Duda pa je znova obiskal Kijev. V ukrajinskem parlamentu so poslanci večkrat prekinili z aplavzom. "Pojavljajo se zaskrbljujoča mnenja, da bi morala Ukrajina popustiti Putinovim zahtevam," je Duda dejal o ruskem predsedniku Vladimirju Putinu. "Le Ukrajina ima pravico odločati o svoji prihodnosti ... nič o vas brez vas," je dejal.
Na Poljsko se je od začetka ruske vojne v Ukrajini 24. februarja zateklo skoraj 3,5 milijona ukrajinskih beguncev. Poljska je tako ponudila zatočišče daleč največjemu del od skupno okrog 6,5 milijona beguncev, ki so zapustili od vojne prizadeto državo.
Duda je poudaril tudi, da nihče ne more uničiti poljsko-ukrajinske enotnosti. Govoru, ki ga je ukrajinski poslanec Oleksij Hontšarenko v živo prenašal na spletnem družbenem omrežju Facebook, je prisluhnil tudi Zelenski. Duda se bo srečal tudi z Zelenskim.
Zelenski je v nočnem videonagovoru znova terjal ostrejše sankcije proti Rusiji, o čemer se je, kot je dejal, med drugim pogovarjal z italijanskim premierjem Mariem Draghijem.
Ofenziva na Severodoneck in Slovjansk
Spopadi v regijah Doneck in Lugansk se medtem še krepijo. Rusija med drugim silovito napada mesti Severodoneck in Slovjansk, a ukrajinske sile po zatrjevanju Zelenskega rusko ofenzivo še naprej uspešno zadržujejo.
Ukrajinska vojska je v svojem rednem nočnem poročilu zapisala, da so v soboto v Donecku in Lugansku odbile kar 11 napadov ruskih sil ter uničile pet ruskih tankov, štiri topniške sisteme in brezpilotni letalnik. Rusija medtem ob celotni frontni črti namešča bojna letala, raketomete in tanke, so še dodali.
V zračnih napadih naj bi tako Rusija zadela tri komunikacijske centre, 13 območij z nameščenimi ukrajinskimi silami in vojaško opremo ter štiri skladišča streliva v regiji Donbas. V južni regiji Mikolajev pa naj bi ruske sile zadele mobilni sistem proti dronom. Na območju tega mesta, ki za Rusijo trenutno ostaja ena glavnih taktičnih prioritet, naj bi Moskva na bojišče po navedbah britanskega ministrstva za obrambo poslala tudi svoje oklepnike BMP-T Terminator, ki naj bi bili učinkoviti v pouličnih bojih. Britansko ministrstvo za obrambo sicer navaja, da ima Rusija na voljo le okrog 20 terminatorjev, to pa naj ne bi bilo dovolj za večji vpliv na potek bojev.
Med drugim naj bi Rusi občutno krepili sile na območju Zaporožja, ki je severozahodno od Mariupola ob Azovskem morju. Petkovo zavzetje tega mesta je bilo sicer ključen uspeh za Rusijo, katere cilj je prevzeti popoln nadzor nad regijama Doneck in Lugansk ter si zagotoviti kopenski koridor do polotoka Krim v Črnem morju. Medtem pa nekateri viri navajajo, da se ukrajinska vojska pripravlja na ofenzivo proti Hersonu iz smeri Nikolajeva in Krivega Roga. Na tem odseku južne fronte naj bi zbrali okrog 20.000 vojakov in poskušali odvrniti ruske sile od napredovanja v Donbasu.
Padec Mariupola je sledil, potem ko so se Rusiji v petek po dolgotrajnem upiranju predali še zadnji ukrajinski vojaki iz industrijskega objekta Azovstal. Po besedah proruskega voditelja samooklicane ljudske republike Doneck Denisa Pušilina naj bi bilo med zajetimi borci iz Azovstala tudi nekaj tujih državljanov in skupno 78 žensk.
Rusija naj bi sicer po poročanju tujih tiskovnih agencij razmišljala o možnosti, da bi zajete vojake iz Azovstala zamenjala za Viktorja Medvedčuka, prijatelja ruskega predsednika Vladimirja Putina, je v soboto razkril eden od ruskih pogajalcev z Ukrajino. "Preučili bomo to vprašanje," je v soboto dejal Leonid Slucki in dodal, da je odločitev v rokah "za to pristojnih v Moskvi".
Proruski politik Medvedčuk, eden najbogatejših ukrajinskih poslovnežev, je po ruski invaziji pobegnil iz hišnega pripora, sredi aprila pa so ga aretirali na zahodu Ukrajine.
Ukrajina zavrača "čudne pozive" zahoda k premirju
Ukrajinska vlada je sicer zavrnila vsako možnost prekinitve ognja v državi z dogovorom, ki bi nadzor nad deli ozemlja prepustil Rusiji. Glavni ukrajinski pogajalec Mihajlo Podoljak je prepričan, da bi to na dolgi rok vodilo k še večji in bolj krvavi ruski ofenzivi.
Podoljak je po navedbah britanskega BBC opozoril na nekatere "zelo čudne" pozive Zahoda, ki se zavzemajo za takojšnje premirje, ki bi pomenilo ohranitev ruskih sil na ozemljih, ki so jih okupirale za jugu in vzhodu Ukrajine. "Ruske sile morajo zapustiti državo in šele potem je mogoč začetek mirovnega procesa," je dejal. Če bodo ruske sile ostale na ukrajinskem ozemlju, jim bo to po oceni Podoljaka le omogočilo dodaten čas za pripravo nove ofenzive, ki bo še obsežnejša in bolj krvava.
V Ukrajini so sicer danes za 90 dni podaljšali konec februarja razglašeno vojno stanje. Prav tako je parlament izglasoval podaljšanje splošne mobilizacije do 23. avgusta, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
