Ruski mediji poročajo, da je zjutraj na rusko ozemlje vdrla ukrajinska skupina skrajnežev. To naj bi zasledili v regiji Brjansk. Vdor ukrajinskih skrajnežev v rusko regijo je teroristični napad, je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. "Gre za napad teroristov. Trenutno potekajo ukrepi za njihovo odstranitev," je dejal.
Oblasti v regiji so sicer 3. februarja do nadaljnjega podaljšale rumeno stopnjo teroristične nevarnosti. Da so sprejeli ukrepe za "odstranitev" saboterjev v obmejni regiji, je potrdila tudi ruska zvezna varnostna služba FSB. Operacijo izvajajo v sodelovanju s silami ministrstva za obrambo, prebivalcem pa svetujejo, naj bodo previdni in naj pomagajo varnostnim silam.
Po uradnih podatkih je bil v napadu domnevnih ukrajinskih diverzantov ubit en civilist ubit, eden pa ranjen. Guverner regije Oleksandr Bogomaz je po poročanju tiskovne agencije RIA dejal, da so se ukrajinski saboterji infiltrirali v vas Ljubečanje. Streljali naj bi na avto, pri tem pa naj bi ubili lokalnega prebivalca in ranili otroka. Slednje so potrdili tudi v FSB. Da so "ukrajinski saboterji" napadli civiliste, med drugim tudi otroke v avtomobilih, je v govoru dejal tudi ruski predsednik Vladimir Putin.
FSB je kasneje sporočil, da so razmere v naseljih okrožja Klimovski v regiji Brjansk pod nadzorom organov pregona. Območje še pregledujejo, našli so večje število eksplozivnih naprav različnih vrst, trenutno poteka razminiranje.
Na spletu so se pojavili tudi videoposnetki domnevnega napada ukrajinskih saboterjev na rusko ozemlje. Video naj bi na spletu objavil "Ruski prostovoljni korpus", ki trdi, da za misijo stojijo oni. To je sicer enota Teritorialne obrambe Ukrajine, ki so jo avgusta lani ustanovili ruski desničarski prostovoljci, ki so se za Ukrajino borili v polku Azov, in nekaterih drugih enotah.
Enega od napadalcev v Brjansku so medtem že identificirali, gre za Denisa Nikitina, skrajni desničar ruskega rodu, ki se bori za Ukrajino. Nikitin, ki se je rodil v Moskvi, študiral v Evropi in več let živel v Nemčiji, preden se je preselil v Ukrajino, je, kot poroča Financial Times, vodja enote.
Ukrajinsko poveljstvo na severu je 23. februarja opozorilo, da Rusija morda načrtuje operacijo pod lažno zastavo na območju, "najverjetneje ... da bi obtožila ukrajinske branilce kršitve ozemeljske celovitosti."
'To je le načrtna ruska provokacija'
Poročanje o napadih so sicer sprožila tudi ugibanja, da bi lahko za incidentom stala tudi Moskva, ki je uprizorila napad na lastno ozemlje. Tudi Ukrajina se je odzvala, da gre le za rusko provokacijo. Višji svetovalec ukrajinskega predsednika Mikhailo Podoljak je na spletu sporočil, da želi Ruska federacija z zrežiranim napadom prestrašiti svoje ljudi in upravičiti napad na drugo državo.
Podoljak je ob tem dodal, da "partizansko gibanje v Rusiji postaja vse močnejše in bolj agresivno". Moskvo je pozval, naj se boji svojih partizanov.
Tiskovni predstavnik ukrajinske vojaške obveščevalne službe je nakazal, da je sestava diverzantske skupine znak notranjih sporov v Rusiji. "To so ljudje, ki se z orožjem v rokah borijo proti Putinovemu režimu in tistim, ki ga podpirajo. Mogoče se bodo Rusi začeli prebujati, se nečesa zavedati in naredili nekaj konkretnih korakov," je za ukrajinski časopis Hromadske povedal Andrij Jusov.
Eksplozije tudi na Krimu in v bližini Moskve
Nekaj pred polnočjo po moskovskem času je v kraju Kolomna, ki se nahaja v moskovski regiji, odjeknila eksplozija. Prebivalci mesta so poročali, da so najprej slišali žvižg v zraku, nato pa močno eksplozijo.
Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je preprečilo ogromen napad brezpilotnih letal na Krim. Po poročanju ruskih državnih medijev je protizračna obramba sestrelila šest brezpilotnih letal, medtem ko so sistemi za elektronsko bojevanje onesposobili še štiri druga. A s polotoka, ki ga je Rusija zavzela pred devetimi leti, so kljub temu poročali o več eksplozijah, ki naj bi odjeknile v mestih Sevastopol, Jalta in Bahčisaraj. Tarča napada naj bi bila vojaška oporišča.
Podoljak je sicer na spletu zanikal, da bi Ukrajina izvedla napade na tuje ozemlje in dejal, da le vodi obrambo z namenom "deokupacije vseh svojih ozemelj". S tem je naslovil tudi obtožbe Rusije, da je Ukrajina odgovorna za napade z droni na "civilno infrastrukturo" v preteklih dneh. Ob tem je namignil, da bi bili pretekli dogodki lahko rezultat "notranjih napadov".
Leta 1921 je krimski polotok postal del Sovjetske zveze, znotraj nje pa je bil vse do leta 1954 del Rusije. Tistega leta ga je Stalinov naslednik Nikita Hruščov predal Ukrajini. Leta 1994 je Rusija v budimpeškem memorandumu priznala ukrajinsko ozemeljsko suverenost, v katero je bil vključen tudi Krim. Prav tako se je strinjala, da se vzdrži uporabe sile proti Kijevu. Pa vendar so nato leta 2014 ruske sile prodrle na polotok in si ga nezakonito priključile.
Od začetka vojne v Ukrajini pa so s Krima poročali tudi o več napadih. Poleti je na Krimu eksplodiralo več vojaških skladišč streliva, zadnji večji incident pa se je zgodil z uničenjem Krimskega mostu. Obnova mostu se je sicer začela kmalu po napadu, decembra pa ga je z mercedesom prečkal tudi ruski predsednik Vladimir Putin. Ukrajinci so medtem ob tej večji prelomnici vojne izdali novo vojno znamko, na kateri je upodobljeno uničenje Krimskega mostu.
'Vojna nevihta' vse bližje Bahmutu, a Ukrajina se ne vdaja
Ruske enote še vedno napredujejo v bližini obkoljenega mesta Bahmut, so sporočile ukrajinske oborožene sile. Generalštab ukrajinskih oboroženih sil je na spletu zapisal: "Sovražnik še vedno napreduje. Napad na Bahmut se nadaljuje."
Ukrajinski poslanec Serhij Rakhmanin je opozoril, da se bo morala Ukrajina prej ali slej umakniti iz Bahmuta, in dodal, da "ga nima smisla zadržati za vsako ceno". A ob tem je dodal, da mesto za zdaj še ne bodo prepustili ruskim silam. Ukrajinska vojska ima namreč v obrambi tudi več ciljev: povzročiti čim večje izgube v ruskih enotah in prisiliti Rusijo, da v napadu porabi čim več streliva in drugih virov.
Medtem je ukrajinski vojaški analitik Oleh Ždanov situacijo v Bahmutu označil za kritično. Dejal je namreč, da obstaja nevarnost, da bi Rusi mesto popolnoma obkolili. "Ruske sile ne morejo zmagati v uličnih bitkah v Bahmutu ali pa mesto zavzeti z neposrednim napadom. Edini način, da zmagajo, je, da ga obkolijo."
Bitka za Bahmut je v zadnjih mesecih postala ena najhujših v dosedanji vojni. Mesto je postalo simbol nenehne bitke. Prebivalci so se morali zateči v podzemlje in mraz, poroča Sky News.
Glede strateške vrednosti mesta pa se vojaški strokovnjaki ne morejo zediniti. Nekateri trdijo, da Bahmut nima strateške vrednosti, spet drugi pa, da lahko mesto pomaga Rusiji pri zavzetju Slavjanska in Kramatorska.
Napadi pa so se ponoči nadaljevali tudi na Zaporožje. Ruske rakete so v mestu zadele petnadstropno stanovanjsko stavbo. V napadu so umrli trije, ukrajinska policija pa je potrdila, da so bile ranjene še vsaj štiri osebe.
Reševalci so do zdaj iz stavbe rešili 11 oseb, med katerimi je bila tudi nosečnica, je na spletu potrdila ukrajinska državna služba za nujne primere.
Po napadu so se oglasili ukrajinski voditelji, med njimi tudi prva dama Ukrajine Olena Zelenska. "Tega ne bomo odpustili," je dejala in svojcem žrtev izrekla sožalje.
Guverner Zaporožja Oleksandr Starukh pa je napad označil za zahrbten. Ob tem je dodal, da mesta ne morejo zlomiti. Podpredsednik ukrajinske vlade Mihajlo Fedorov pa je na spletu dejal, da je to le še en "brutalen napad ruskih teroristov". "Nocoj so obstreljevali središče mojega rojstnega mesta Zaporožje. Rusija bo za te zločine zagotovo kaznovana," je dodal.
Ukrajina odredila evakuacijo ranljivih prebivalcev iz Kupjanska
Ukrajinske oblasti so danes odredile obvezno evakuacijo ranljivih prebivalcev iz mesta Kupjansk v regiji Harkov, saj se bojijo, da bi Rusija kmalu lahko ponovno zavzela mesto. "V Kupjansku se je začela obvezna evakuacija družin z otroki in prebivalcev z omejeno mobilnostjo. Odločitev je bila sprejeta ob upoštevanju varnostnih razmer in nenehnega obstreljevanja ozemlja s strani ruske vojske," je sporočila vojaška uprava regije Harkov.
Mesto Kupjansk, ki se nahaja na severovzhodu regije Harkov, je bilo do septembra lani pod nadzorom ruskih sil. Domačini pa se sedaj bojijo nove ruske ofenzive in ponovnega zavzetja mesta. Ruske sile naj bi se po nekaterih informacijah vkopale le tri do pet kilometrov severvzhodno od mesta in se pripravljajo na napad.
Moldavija obsodila rusko invazijo na Ukrajino
Moldavski parlament je sprejel deklaracijo, v kateri obsoja rusko invazijo na Ukrajino, ki je prispevala k povečanju napetosti med Moskvo in Kišinjevom. Tesna večina 55 poslancev je glasovala za deklaracijo, v kateri je navedeno, da se je invazija Moskve začela z zavzetjem polotoka Krim februarja 2014, in zahtevala umik vseh ruskih vojakov iz Ukrajine.
Po poročanju Reutersa, so z moldavskega parlamenta sporočili, da je Rusija v Ukrajini vodila nezakonito, neizzvano in neutemeljeno agresivno vojno, ki je kršila načela mednarodnega prava, in ponovila pozive Kijeva k mednarodnemu sodišču za pregon vojnih zločinov.
'Zima je bila zelo težka, a Ukrajina je uspela zagotoviti energijo in toploto'
V svojem tradicionalnem večernem nagovoru se je Volodimir Zelenski tokrat dotaknil ukrajinske zime. Dejal je, da je bila ta zelo huda, a da je državi kljub vsemu uspelo zagotoviti energijo in toploto. Ob tem je poudaril, da grožnja ukrajinskemu energetskemu sistemu še vedno ostaja ter da se delo oblasti nadaljuje.
"Na energetskem sestanku smo si zadali naloge, da bo ta kurilna sezona zaključena pravilno," je dejal in dodal, da so se že začeli pripravljati tudi na naslednjo sezono. "Vsak od udeležencev je dobil svoje zadolžitve. Vidimo tveganja, zanje bomo našli rešitve," je zagotovil.
Ukrajinski voditelj je še povedal, da je vojska še posebej pozorna na mesta in okrožja, ki so vsak dan izpostavljena ruskemu granatiranju. "Ko pripravljamo akcije naše vojske, vseh naših obrambnih in varnostnih sil, mislimo tudi na to, da bodo takšne akcije postopoma povrnile varnost tistim, ki so zdaj na območju front," je dejal. "Vsak premik naše zastave naprej bo pomenil varnost naših ljudi," je še dodal.