Potem ko je ruski predsednik Vladimir Putin v sredo napovedal mobilizacijo 300.000 vojaških obveznikov za vojno v Ukrajini, so številni Rusi začeli iskati načine, da bi se temu izognili.
Po poročanju medijev so zabeležili veliko povpraševanje po letalskih kartah, a so pri tem Rusi precej omejeni. Zaradi sankcij namreč ni poletov v države EU, lahko pa letijo v Turčijo ali Srbijo, pa tudi v Gruzijo, Armenijo in srednjeazijske države. Cene letalskih kart so po napovedi mobilizacije poskočile v nebo. Cena enosmerne vozovnice v ekonomskem razredu iz Moskve v Istanbul ali Dubaj se je na primer dvignila na kar 9200 evrov, poroča Associated Press.
Takole so bili na spletni strani Flightradar24 včeraj vidni leti iz Moskve in Sankt Peterburga:
Mladi Rusi iz večjih mest so za BBC povedali, da se bojijo vpoklica. "Upal sem, da se to ne bo nikoli zgodilo. Zdaj je očitno, da Putin ne bo odstopil in bo nadaljeval svoj neumni boj do zadnjega ruskega državljana," je povedal Matvej iz Sankt Peterburga. Sam sicer ne bi smel biti rekrutiran, vendar pravi, da ni nobenega zagotovila, da se stvari ne bodo poslabšale".
Evgeni, 31-letni Rus, ki živi v Združenem kraljestvu, pa je povedal: "Absolutno, vsi se bojijo, pojavljajo se različne informacije o mobilizaciji. Zelo težko je ugotoviti, kaj je res in kaj ne. Nihče ne zaupa vladi."
Na družbenih omrežjih so tudi že zaokrožile fotografije in posnetki dolgih čakalnih vrst na mejnih prehodih, na Googlu pa je iskanje besed "kako zapustiti Rusijo" skokovito naraslo, poroča BBC.
Na poti v tujino jih čakajo številne ovire
Baltski državi Estonija in Latvija sta že v sredo sporočili, da ruskim državljanom, ki bežijo pred vpoklicem v vojsko, ne bosta dali azila. Estonski zunanji minister Urmas Reinsalu je za agencijo Reuters dejal, da zavračanje posameznika, da bi izpolnil državljansko dolžnost, ni zadosten razlog za to, da se mu v drugi državi da zatočišče.
Tudi Latvija po navedbah zunanjega ministra Edgarsa Rinkevičsa ne bo izdajala humanitarnih vizumov osebam, ki se želijo izogniti mobilizaciji, poroča bruseljski bilten EUobserver.
Ali se bodo za ta korak odločile tudi druge države v bližini Rusije, na primer Finska, Litva in Poljska, še ni jasno.
Litovsko zunanje ministrstvo je sporočilo le, da bodo prošnje obravnavali kot običajno, pri čemer bodo upoštevali osebne okoliščine posameznika. Dodali so, da Litva nima namena niti kapacitet, da bi humanitarne vizume izdala vsem ruskim državljanom, ki bi zanje zaprosili.
Baltske države so ta teden skupaj s Poljsko že omejile vstop v državo za ruske državljane. Ti s schengenskim turističnim ali poslovnim vizumom tako ne morejo več vstopiti na njihovo ozemlje.
Iz Finske, ki ima z Rusijo kopensko mejo in kamor so že v preteklih mesecih prihajali številni Rusi, ki so nato želeli potovati naprej po Uniji, so v sredo poročali o povečanem prometu na meji, a je visoki predstavnik finskih mejnih organov Matti Pitkäniitty po poročanju BBC zanikal, da bi bile razmere na meji neobičajne.
Kot so v sredo zvečer zapisali v mejni straži, se razmere na finsko-ruski meji po razglasitvi mobilizacije v Rusiji niso bistveno spremenile. "Na družbenih omrežjih krožijo videi. Vsaj nekateri od teh so nastali pred časom in so sedaj vzeti iz konteksta. V obtoku so netočne informacije."
Finski zunanji minister Pekka Haavisto je sredo v New Yorku dejal, da vrat Rusom ne bodo popolnoma zaprli, vendar je bilo iz diplomatskih virov v Helsinkih slišati, da naj bi tudi Finska vizumsko politiko v prihodnjih dneh zaostrila. Finski obrambni minister Antti Kaikkonen pa je menil, da je Putinova napoved mobilizacije še dodaten razlog za ostrejšo politiko EU glede vizumov za ruske državljane.
Finska je sicer zaradi navala Rusov, ki so v državo vstopili s turističnimi vizumi, že poleti zahtevala sprejetje ukrepov na ravni EU. Države članice EU so nato 9. septembra potrdile zamrznitev sporazuma o poenostavljenem izdajanju vizumov med EU in Rusijo, kar je ruskim državljanom precej otežilo pridobivanje schengenskih vizumov.
Nemške oblasti pa so medtem izrazile pripravljenost sprejeti ruske dezerterje. "Dezerterji, ki jim grozi resna represija, lahko v Nemčiji praviloma dobijo mednarodno zaščito," je dejala notranja ministrica Nancy Faeser. Minister za pravosodje Marco Buschmann pa je ločeno na Twitterju zapisal, da očitno veliko Rusov zapušča svojo domovino in da so vsi, ki sovražijo Putinovo pot in ljubijo liberalno demokracijo, dobrodošli v Nemčiji, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Na meji z Gruzijo so se kmalu po napovedi mobilizacije oblikovale več kilometrov dolge kolone vozil. Nekatere priče so za BBC ocenile, da je bila kolona avtomobilov na mejni kontrolni točki z rusko kavkaško sosedo dolga približno pet kilometrov, druge pa so dejale, da so za prečkanje meje potrebovale približno sedem ur. Gruzija je sicer ena redkih sosednjih držav, v katero lahko Rusi vstopijo, ne da bi morali zaprositi za vizum.
Tiskovni predstavnik Kremlja v sredo ni želel odgovarjati na novinarska vprašanja o morebitnem zaprtju ruskih meja, s katerim bi preprečili odhod za vojsko sposobnih moških iz države. Dejal je, da bo vlada kmalu sporočila, katere kategorije državljanov bodo izvzete iz mobilizacije.
Obrambni minister Sergej Šojgu je sicer pred tem povedal, da bodo mobilizirali osebe, ki imajo vojaške izkušnje. Iz mobilizacije naj bi bili izvzeti študenti in naborniki.
Kot smo že poročali, so v več ruskih mestih v sredo potekali protesti proti vpoklicu v vojsko, na katerih so po navedbah ruske skupine za človekove pravice OVD-Info pridržali okrog 1300 ljudi, največ v Sankt Peterburgu in Moskvi.
