Več kot 100 dni po začetku vojna vihra v Ukrajini nikakor ne pojenja. Svetovalec ukrajinskega predsednika Mihail Podoljak je včeraj ocenil, da pričakuje, da se bo vojna vlekla še dva do šest mesecev, pogajanja pa se bodo začela šele, ko se bodo razmere na bojišču spremenile in Rusija ne bo več čutila, da lahko narekuje pogoje.
O tem, kako končati vojno, je za nemški focus.de spregovoril znan strateški strokovnjak in vojaški teoretik Edward Luttwak. Po njegovem obstaja samo en način, kako končati vojno: referenduma v regijah Donetsk in Lugansk. Žal pa se o tej ideji se trenutno komaj razpravlja, je kritičen Luttwak. Idejo so sicer omenili separatisti v obeh regijah, vendar ji – razumljivo – ostro nasprotujejo v Kijevu, kjer Rusijo obtožujejo, da bi "ukradla referendum", saj zaseda območje, kar bi vplivalo na voljo ljudi. Niti delitev ukrajinskega ozemlja ne želijo omenjati zaveznice Kijeva.
Luttwak na drugi strani meni, da bi moralo "na tisoče inšpektorjev" bdeti nad temi referendumi, Rusi in Ukrajinci pa bi morali sprejeti rezultate.
"Rešitev je referendum. Dejstvo, da izid plebiscita ni gotov, ne pomeni, da je ideja slaba, ampak da je dobra, saj lahko obe strani sodelujeta. Rezultat pa je rezultat," pravi Luttwak. Idejo primerja s plebiscitom iz leta 1919. Po prvi svetovni vojni so bili referendumi v številnih državah, ki pa niso prinesli novih incidentov. "Niso bili povod za nove vojne, ljudje so se nehali boriti. Tudi v Šleziji, kjer so se ljudje med seboj pobijali, je plebiscit končal spopade," pravi vojaški teoretik.
Ukrajinci takšnega demokratičnega pristopa po njegovem ne bi mogli zavrniti, meni, da bi nanj pristal tudi ruski predsednik Vladimir Putin, da bi lahko rekel – nekaj sem osvojil za ruski narod, ubogi Donečani in Luganci so bili prej ujetniki. Vendar pa bi referendum po besedah Luttwaka pomenil tudi, da bi se Rusija odrekla kakršni koli zahtevi po območju zunaj Donbasa.
Strokovnjak še meni, da bi lahko glasovanje izvedli le, ko bi veljalo funkcionalno premirje, tega pa bi po njegovem lahko dosegli z rahljanjem mednarodnih sankcij proti Rusiji – v zameno za to, da država odloži orožje. Med idejami je izpostavil sankcije, ki se nanašajo na mednarodni plačilni sistem Swift.
Eksplozije v Kijevu
Boji se medtem nadaljujejo. Ukrajinsko prestolnico je davi pretreslo več eksplozij v mestnih četrtih Darnitski in Dniprovski, je sporočil župan Kijeva Vitalij Kličko. Po podatkih ukrajinskega generalštaba so ruske sile davi izstrelile več raket na Kijev in njegova predmestja, pri tem je bila prizadeta vojaška in civilna infrastruktura. Gre za prvi takšen napad na prestolnico po 28. aprilu.
Napad na Kijev je potrdila tudi ruska stran. Kot so sporočili iz Moskve, so bili v raketiranju Kijeva uničeni tanki T-72 in druga vojaška oprema, ki so jo Ukrajini dobavile vzhodnoevropske države.
Po besedah tiskovnega predstavnika ruskega obrambnega ministrstva Igorja Konašenkova je bila oprema, ki so jo uničili, v tovarni za popravilo železniških vagonov. "Visoko natančne rakete dolgega dosega, ki so jih izstrelile ruske vesoljske sile na obrobje Kijeva, so uničile tanke T-72 iz vzhodnoevropskih držav in druga oklepna vozila, ki so bila v hangarjih za popravilo železniških vagonov," je dejal.
Po navedbah ruske vojske so v raketnih napadih uničili tudi več ciljev v regiji Doneck, med drugim v mestu Kramatorsk na vzhodu Ukrajine. V napadih ruskega letalstva so bila uničena tudi skladišča streliva ter zbirne in poveljniške točke.
Med drugim so se v zadnjih dneh pojavile navedbe, da je Rusija zavzela večino mesta Severodoneck, a so popoldne ukrajinske lokalne oblasti sporočile, da Ukrajinci nadzirajo polovico mesta.
Medtem so mesta na območju vzhodnega Donbasa, ki so v središču ruske ofenzive, tarča nenehnih napadov, je v videonagovoru dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Opozoril je na težke razmere v Severodonecku, potem ko je ruska stran včeraj trdila, da so ukrajinske sile utrpele "kritične izgube" in se umikajo. Lokalne oblasti sicer pravijo, da temu ni tako in da se ukrajinske sile še naprej upirajo ruskim.
Sicer pa španski El Pais danes poroča, da namerava Španija Ukrajini dobaviti sodobne bojne tanke, izdelane v Nemčiji, s čimer bo državi prvič zagotovila najsodobnejše zahodne tanke.
