Ker so obeti za hitro končanje vojne v Ukrajini zelo majhni, se Združeni narodi za zdaj osredotočajo na globalne posledice tega konflikta in ne na mirovna prizadevanja. Tudi čas za mirovne pogovore bo prišel, a "v neposredni prihodnosti ga še ne vidim", je danes ob obisku na Dunaju izjavil generalni sekretar ZN Antonio Guterres.
Glavni cilj ZN trenutno je zagotavljanje globalne oskrbe s hrano, pri čemer pa so lahko uspešni le, če se bodo ukrajinski kmetijski pridelki ter ruska živila in gnojila znova vrnili na svetovne trge, je opozoril in dodal, da si aktivno prizadeva pospešiti oziroma podpreti pogovore v tej smeri. Poleg tega so se ZN odločili, da se osredotočijo na pogajanje o evakuacijah civilistov in dostavah humanitarne pomoči v Ukrajini.
Vojna v Ukrajini sicer med drugim spodkopava boj proti podnebnim spremembam, saj ga je potisnila v ozadje, je še posvaril generalni sekretar ZN. "Obstaja resna nevarnost, da podnebnih sprememb ne jemljemo več dovolj resno," je ocenil. Obenem je spomnil, da je ena od lekcij vojne v Ukrajini tudi to, da smo zaradi odvisnosti od fosilnih goriv v bistvu ranljivejši. Guterres se bo sicer ta teden v avstrijski prestolnici udeležil zasedanja vodij različnih organizacij ZN.
Češka sto državljanom odobrila odhod na fronto
Čeprav zakonodaja Čehom prepoveduje samovoljno sodelovanje v spopadih in vojnah v tujini, so češke oblasti že na začetku marca svojim državljanom zagotovile, da ne bodo kaznovani, če se bodo na ukrajinski strani borili proti ruski invaziji. Danes pa je češki predsednik Miloš Zeman prižgal zeleno luč za odhod 103 čeških državljanov v Ukrajino, kjer bodo ukrajinskim oboroženim silam priskočili na pomoč v boju proti ruski vojski.
"Predsednik Miloš Zeman je v sredo na željo sto treh čeških državljanov odobril njihov odhod v Ukrajino, kjer se bodo pridružili ukrajinskim silam v boju proti Rusiji," je dejal Zemanov tiskovni predstavnik Jiri Ovčaček. Zemanovo odločitev je odobril tudi češki premier Petr Fiala. Fialova vlada je doslej Ukrajini zagotovila več paketov vojaške pomoči, vključno s tanki in oklepniki, v skupni vrednosti približno treh milijard čeških kron, kar znaša okrog 118 milijonov evrov.
Že vse od začetka ruske invazije na Ukrajino v to državo prihajajo tudi borci iz tujine, ki se želijo boriti ob boku ukrajinskih sil. K temu je v preteklosti že pozval tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.
Napredek ukrajinskih sil v Harkovu
Na vzhodu Ukrajine se medtem nadaljujejo ostri boji za ozemlje, ki ga skuša zavzeti Rusija. Moskva je svoje enote preusmerila, da bi zavzele regijo Donbas, potem ko se je Ukrajina uspešno uprla ruskim poskusom zavzetja prestolnice Kijev. Vseeno pa ruske sile ostajajo v pat položaju, ocenjujejo ameriški obveščevalci. Avril Haines, direktorica ameriške Nacionalne obveščevalne službe, je na zaslišanju ameriškega senatnega odbora namreč povedala, da Putin še vedno želi "doseči cilje zunaj Donbasa", vendar se "sooča z neskladjem med svojimi ambicijami in trenutnimi konvencionalnimi vojaškimi zmogljivostmi Rusije".
Dodala je, da ruski predsednik "verjetno" računa na to, da bo podpora ZDA in EU Ukrajini opešala, saj so se ključni dejavniki, ki vplivajo na življenje ljudi, denimo inflacija, pomanjkanje hrane in cene energije, še poslabšali.
Toda ruski predsednik bi lahko ob nadaljevanju vojne uporabil "bolj drastična sredstva", je še ocenila po poročanju BBC. Moskva naj bi sice jedrsko orožje uporabila le, če bi Putin zaznal "eksistencialno grožnjo" Rusiji.
Ukrajinska stran medtem zatrjuje, da je znova zavzela štiri naselja v severovzhodni regiji Harkov. Predsednik Volodimir Zelenski je dejal, da ukrajinski vojaki postopoma potiskajo ruske sile iz Harkova. Po drugi strani pa je dodal, da Ukrajinci "ne bi smeli ustvarjati ozračja pretiranega moralnega pritiska, ko se zmage pričakujejo tedensko in celo dnevno".
V mestu Izjum so medtem med ruševinami porušene stavbe našli trupla 44 civilistov. Petnadstropna stavba se je zrušila že marca, vendar se je reševalcem do nje uspelo prebiti šele zdaj. Nesrečni prebivalci so se v kleti skrivali pred ruskim obstreljevanjem. Izjum, ki leži jugovzhodno od Harkova, je znan kot vrata v Donbas. Obkrožajo ga gozdovi in reke, zato je naravna trdnjava. Ostra bitka za nadzor nad tem območjem se nadaljuje.
Zadnja bitka za Mariupol pa se bije v prostrani jeklarni Azovstal, kjer je na stotine ukrajinskih borcev zaprtih v podzemnih tunelih in bunkerjih, obkrožajo pa jih ruski vojaki. Zavzetje Mariupola je ključni cilj Moskve, saj bi ji to omogočilo nadzor nad enim največjih ukrajinskih pristanišč in lažji dostop do širše regije.
Nove navedbe o ukrajinskih napadih na ruski strani meje
Iz ruske regije Belgorod ob meji z Ukrajino pa so v sredo poročali o novih napadih iz sosednje Ukrajine. Kot je sporočil guverner te regije, naj bi bil v napadu z ukrajinske strani ubit en človek, še trije pa ranjeni. Na območju ruskega Kurska pa naj bi sestrelili ukrajinski dron.
Guverner Belgoroda Vjačeslav Gladov je prek Telegrama Ukrajino obtožil napada na vas Solohi, kjer naj bi bila delno uničena hiša. En človek naj bi umrl, še trije pa so utrpeli poškodbe, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Iz ruske regije Kursk medtem po poročanju nemške tiskovne agencije dpa poročajo o sestrelitvi ukrajinskega drona, pri čemer pa naj ne bi bil nihče ranjen.
Oblasti v ruskih regijah na meji z Ukrajino so sicer že večkrat obtožile ukrajinske sile, da izvajajo napade na njihovo ozemlje. Aprila je Gladkov zatrdil, da so ukrajinski helikopterji napadli prostor za shranjevanje goriva v Belgorodu.
