Ukrajina

V domnevnem napadu s kasetnimi bombami v Kramatorsku dva mrtva

Kijev/Moskva, 18. 03. 2023 14.40 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min
Avtor
M.P., STA, K.K.
Komentarji
0

V ruskih napadih na Kramatorsk sta umrli dve osebi, osem je ranjenih, je sporočil župan tega ukrajinskega mesta Oleksandr Gončarenko, ki je rusko vojsko obtožil, da je pri tem uporabila kasetne bombe. Ruska vojska naj bi že v noči na soboto izvedla nov niz napadov s t. i. droni kamikazi. V napadih so z droni med drugim ciljali tarče v relativno mirni regiji Lvov na skrajnem zahodu države. Putin je medtem devet let po nezakoniti priključitvi Krima Rusiji obiskal omenjeni polotok.

Gončarenkove trditve s Facebooka so podkrepili novinarji francoske tiskovne agencije AFP. Po njihovem poročanju je bilo ob 16. uri po lokalnem času slišati deset skoraj zaporednih eksplozij, iznad južnega Kramatorska pa se je nato vil dim.

Od začetka vojne v Ukrajini so Združeni narodi večkrat opozorili na rabo kasetnih bomb, pri čemer so opozorili, da te koristita obe strani, saj niti Rusija niti Ukrajina nista podpisnici konvencije o prepovedi kasetnega streliva iz leta 2008.

Ukrajinski vojaki streljajo na fronti blizu Bahmuta.
Ukrajinski vojaki streljajo na fronti blizu Bahmuta. FOTO: AP

Kasetno bombo sestavljajo številne manjše bombe, ki se, potem ko kasetna bomba po izstrelitvi z letal ali iz topov eksplodira v zraku, raztrosijo po več sto metrov širokem območju. Ker mnoge ne eksplodirajo takoj, predstavljajo veliko grožnjo civilnemu prebivalstvu še dolgo po koncu konfliktov.

Kramatorsk, kjer je pred začetkom ruske invazije v Ukrajini februarja lani živelo približno 150.000 prebivalcev, decembra lani pa še 80.000, leži blizu Bahmuta, ki je že več mesecev žarišče spopadov. Kramatorsk je redna tarča ruskih obstreljevanj, od ruske zasedbe mesta Doneck leta 2014 pa je deloval kot regionalno središče.

Aprila lani je ruska raketa zadela železniško postajo v Kramatorsku in ubila okoli 60 civilistov, ki so poskušali pobegniti iz regije.

Putin ob obletnici nezakonite priključitve Krima obiskal polotok

Ruski predsednik Vladimir Putin je v soboto prispel na Krim na obisk ob deveti obletnici ruske priključitve polotoka Krim, poročajo ruski državni mediji. Državna televizija je pokazala kratek posnetek sproščeno oblečenega Putina, ki se sprehaja s skupino uradnikov.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Rusija je Krim zasegla leta 2014, osem let pred začetkom obsežne invazije na Ukrajino. Napadena država sicer pravi, da se bo borila za izgon Rusije s Krima in vseh drugih ozemelj, ki jih je Rusija zasedla v večletni vojni.

Ukrajina ponoči znova tarča napadov z droni

Ruska vojska je ponoči izvedla nov niz napadov s t. i. droni kamikazi na ozemlju Ukrajine, so danes sporočile ukrajinske letalske sile. V objavi na spletnem omrežju Telegram so ukrajinske sile sporočile, da je letalska obramba sestrelila 11 od 16 dronov iranske izdelave tipa Šahed-136 oz. Šahed-131.

Po navedbah ukrajinskega letalstva je ruska vojska napade sprožila iz Azovskega morja in iz zahodne ruske regije Brjansk.

Zaenkrat ni poročil o morebitnih žrtvah napadov, en dron pa naj bi zadel kritično infrastrukturo v regiji Dnipropetrovsk. V požaru, ki je nato izbruhnil, je bilo uničenih in poškodovanih več hiš. Droni so neuspešno napadli tudi prestolnico Kijev, so sporočile mestne oblasti v ukrajinski prestolnici.

Rusija in Ukrajina obnovili dogovor o izvozu žita

Rusija in Ukrajina sta na pogajanjih dosegli dogovor o obnovitvi sporazuma o izvozu žita iz Črnega morja, je danes potrdil turški predsednik Recep Tayyip Erdogan. Veljavnost dogovora, ki bi sicer potekel v nedeljo, je bila po navedbah ukrajinskega ministra za infrastrukturo podaljšana za 120, po navedbah ruskega zunanjega ministrstva pa za 60 dni.

Erdogan se je v kraju Canakkale na zahodu Turčije, kjer se je udeležil otvoritvene slovesnosti infrastrukturnega projekta, zahvalil Ukrajini, Rusiji in Združenim narodom za njihov trud pri dogovoru, ki je po njegovih besedah ključen za stabilnost dobave hrane po svetu.

Kmalu za turškim predsednikom je novico potrdil še ukrajinski infrastrukturni minister Oleksandr Kubrakov, ki se je ob sklenitvi dogovora prek Twitterja zahvalil Erdoganu, turškemu obrambnemu ministru Hulusiju Akarju, generalnemu sekretarju ZN Antoniu Guterresu, Združenim narodom "in vsem partnerjem".

Kubrakov je pri tem navedel, da bo dogovor znova treba obnoviti čez 120 dni, čemur pa je pozneje oporekala tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova. Kot je dejala, je Moskva namreč večkrat vsem vpletenim sporočila, da se veljavnost sporazuma podaljšuje za 60 dni, poroča ruska tiskovna agencija Interfax.

V okviru dogovora je doslej 800 ladij iz črnomorskih pristanišč izvozilo 25 milijonov ton žita, je dejal predsednik Turčije, ki od začetka igra ključno vlogo pri implementaciji tega dogovora. Črnomorsko pobudo za žita sta sprti strani sklenili julija lani ob posredovanju Združenih narodov in Turčije, pomagala pa je znižati cene hrane na globalnih trgih.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10