Virtualnega srečanja t. i. koalicije voljnih so se udeležili voditelji več držav, med njimi tudi predstavniki več evropskih držav, Evropske komisije, zveze Nato, Kanade, Ukrajine, Avstralije in Nove Zelandije.
Kot je po srečanju dejal britanski premier Keir Starmer, so vrhu razpravljali o načinih za kratkoročno in dolgoročno okrepitev ukrajinske vojaške zmogljivosti, kar bo po njegovih besedah pomenilo pritisk na Kremelj. "Na mizo so bile dane nove zaveze. Ukrajina bo igrala pomembno vlogo pri lastnih varnostnih ureditvah v primeru mirovnega sporazuma," je dejal.
Dodal je, da so voditelji razpravljali o tem, koliko še lahko zaostrijo sankcije zoper Rusijo, vključno s tem, ali bi lahko zasegli rusko zamrznjeno premoženje. Kot je dejal, gre tu za izjemno zapleteno vprašanje. Pogovor o slednjem bodo po poročanju BBC voditelji nadaljevali tudi v prihodnje.
- FOTO: AP
- FOTO: Profimedia
Je pa Starmer ob tem poudaril, da bo moral ruski predsednik Vladimir Putin "prej ali slej" prisesti k mizi. Od srečanja pred dvema tednoma se je po njegovih besedah spremenilo veliko. Med drugim je tudi skupina, ki se je sestala zjutraj, "večja od skupine izpred dveh tednov".
Prisotni so se po njegovih besedah strinjali, da morajo zdaj preiti v operativno fazo. "Zbiramo politični in vojaški zagon. Zdaj je čas za maksimalen pritisk na Rusijo." Dodal je, da se morajo prizadevanja tistih, ki podpirajo Ukrajino, nadaljevati, vključno z ohranjanjem "pretoka vojaške pomoči" in nadaljevanjem sankcij, da bi "oslabili Putinov vojni stroj in ga spravili za mizo".
Melonijeva: Naša vojska v Ukrajini ne bo prisotna
Virtualnega srečanja se je udeležila tudi italijanska premierka Giorgia Meloni, ki pa pravi, da Italija ne namerava sodelovati pri vojaški prisotnosti v Ukrajini. "Melonijeva je potrdila, da namerava Italija še naprej sodelovati z evropskimi in zahodnimi partnerji ter z Združenimi državami pri opredelitvi verodostojnih in učinkovitih varnostnih jamstev, pri čemer je ponovila, da nacionalna udeležba v morebitni vojaški prisotnosti na terenu ni predvidena," je sporočil njen urad.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen se je medtem britanskemu premierju zahvalila ter ponovila podporo EU dogovoru o prekinitvi ognja v Ukrajini. "Zdaj mora Rusija pokazati, da je pripravljena podpreti premirje, ki vodi k pravičnemu in trajnemu miru. Medtem pa bomo podpirali krepitev Ukrajine in njenih oboroženih sil," je zapisala na spletu. Podobno je dejal tudi predsednik Evropskega sveta Antonio Costa.
Tudi nemški kancler Olaf Scholz je po srečanju pozval Rusijo k prizadevanjem za končanje vojne.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sogovornike opozoril, da Rusija želi pred prekinitvijo ognja doseči močnejši položaj na terenu. "Menim, da se proces zavlačuje prav zaradi tega. Želijo izboljšati svoj položaj na bojišču," je dejal na novinarski konferenci v Kijevu.
Zelenski imenoval pogajalsko skupino
S predsedniškim odlokom je sicer Zelenski danes tudi uradno imenoval delegacijo, ki bo zastopala Ukrajino na morebitnih mirovnih pogajanjih z Rusijo. Za vodjo delegacije je imenoval šefa svojega kabineta Andrija Jermaka. Člani bodo tudi zunanji minister Andrij Sibiha, obrambni minister Rustem Umerov in namestnik šefa kabineta predsednika Pavlo Palisa.
Udeleženci srečanja bodo ta teden prejeli tudi najnovejše informacije o razpravah obrambnih ministrov in vojaških načelnikov v Parizu, vsi pa bodo predstavili podrobnosti svojih lastnih prizadevanj za sprostitev nadaljnje vojaške podpore Ukrajini.
Koalicija voljnih, ki se je oblikovala na neformalnem vrhu o Ukrajini pred dvema tednoma v Londonu, naj bi nadzorovala izvajanje morebitnega mirovnega dogovora med Ukrajino in Rusijo. Po britanskih navedbah je pripravljenost na sodelovanje v njej izrazilo okoli 20 držav.
'Ne smemo dovoliti, da se Putin igra s predlogom o prekinitvi ognja'
Po petkovem večernem pogovoru s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in norveškim premierjem Jonasom Gahrom Storejem je britanski premier dejal, da rusko "popolno neupoštevanje" ameriškega predloga o prekinitvi ognja "samo dokazuje, da Putin ne misli resno glede miru".
Ruski predsednik je pred dnevi sicer v osnovi podprl predlog o 30-dnevni prekinitvi ognja, a je ob tem dodal, da se bodo o predlogu morali še pogajati z ameriškimi sogovorniki. S prekinitvijo se namreč strinjajo le pod določenimi pogoji, dejal pa je tudi, da morajo pred odločitvijo o tem odgovoriti na več "kritičnih vprašanj".
"Putin poskuša odlašati, češ da je potrebna skrbna študija, preden lahko pride do prekinitve ognja. A svet mora videti ukrepanje, ne študij ali praznih besed in nesmiselnih pogojev. Moje sporočilo Kremlju ne bi moglo biti bolj jasno – ustavite barbarske napade na Ukrajino, enkrat za vselej, in privolite v prekinitev ognja zdaj," je Starmer še dejal pred današnjim srečanjem.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je medtem po srečanju dejal, da je treba skupaj z ZDA izvajati pritisk na Rusijo, saj ta po njegovem mnenju ne daje vtisa, da si želi miru. Pri tem je opozoril, da Rusija nadaljuje napade na Ukrajino.
Macron je dodal, da bo za trajni mir med drugim potrebno okrepiti pomoč Ukrajini, zlasti njeni vojski, da bo lahko branila svojo državo.
