Starmer: Putin bo moral sesti za mizo. Melonijeva: Z vojsko v Ukrajino ne gremo

Virtualnega srečanja t. i. koalicije so se udeležili voditelji več držav, med njimi tudi predstavniki več evropskih držav, Evropske komisije, zveze Nato, Kanade, Ukrajine, Avstralije in Nove Zelandije.

Kot je po srečanju dejal britanski premier Keir Starmer, so vrhu razpravljali o načinih za kratkoročno in dolgoročno okrepitev ukrajinske vojaške zmogljivosti, kar bo po njegovih besedah pomenilo pritisk na Kremelj. "Na mizo so bile dane nove zaveze. Ukrajina bo igrala pomembno vlogo pri lastnih varnostnih ureditvah v primeru mirovnega sporazuma," je dejal.

Dodal je, da so voditelji razpravljali o tem, koliko še lahko zaostrijo sankcije zoper Rusijo, vključno s tem, ali bi lahko zasegli rusko zamrznjeno premoženje. Kot je dejal, gre tu za izjemno zapleteno vprašanje. Pogovor o slednjem bodo po poročanju BBC voditelji nadaljevali tudi v prihodnje.

Je pa Starmer ob tem poudaril, da bo moral ruski predsednik Vladimir Putin "prej ali slej" prisesti k mizi. Od srečanja pred dvema tednoma se je po njegovih besedah spremenilo veliko. Med drugim je tudi skupina, ki se je sestala zjutraj, "večja od skupine izpred dveh tednov".

Prisotni so se po njegovih besedah strinjali, da morajo zdaj preiti v operativno fazo. "Zbiramo politični in vojaški zagon. Zdaj je čas za maksimalen pritisk na Rusijo." Dodal je, da se morajo prizadevanja tistih, ki podpirajo Ukrajino, nadaljevati, vključno z ohranjanjem "pretoka vojaške pomoči" in nadaljevanjem sankcij, da bi "oslabili Putinov vojni stroj in ga spravili za mizo".

Virtualnega srečanja e je udeležila tudi italijanska premierka Giorgia Meloni, ki pa pravi, da Italija ne namerava sodelovati v vojaški prisotnosti v Ukrajini. "Melonijeva je potrdila, da namerava Italija še naprej sodelovati z evropskimi in zahodnimi partnerji ter z Združenimi državami pri opredelitvi verodostojnih in učinkovitih varnostnih jamstev, pri čemer je ponovila, da nacionalna udeležba v morebitni vojaški prisotnosti na terenu ni predvidena," je sporočil njen urad.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen se je medtem britanskemu premierju zahvalila ter ponovila podporo EU dogovoru o prekinitvi ognja v Ukrajini. "Zdaj mora Rusija pokazati, da je pripravljena podpreti premirje, ki vodi k pravičnemu in trajnemu miru. Medtem pa bomo podpirali krepitev Ukrajine in njenih oboroženih sil," je zapisala na spletu.

Udeleženci srečanja bodo ta teden prejeli tudi najnovejše informacije o razpravah obrambnih ministrov in vojaških načelnikov v Parizu, vsi pa bodo predstavili podrobnosti svojih lastnih prizadevanj za sprostitev nadaljnje vojaške podpore Ukrajini.

Koalicija voljnih, ki se je oblikovala na neformalnem vrhu o Ukrajini pred dvema tednoma v Londonu, naj bi nadzorovala izvajanje morebitnega mirovnega dogovora med Ukrajino in Rusijo. Po britanskih navedbah je pripravljenost na sodelovanje v njej izrazilo okoli 20 držav.

'Ne smemo dovoliti, da se Putin igra s predlogom o prekinitvi ognja'

Po petkovem večernem pogovoru s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in norveškim premierjem Jonasom Gahrom Storejem je britanski premier dejal, da rusko "popolno neupoštevanje" ameriškega predloga o prekinitvi ognja "samo dokazuje, da Putin ne misli resno glede miru".

Ruski predsednik je pred dnevi sicer v osnovi podprl predlog o 30-dnevni prekinitvi ognja, a je ob tem dodal, da se bodo o predlogu morali še pogajati z ameriškimi sogovorniki. S prekinitvijo se namreč strinjajo le pod določenimi pogoji, dejal pa je tudi, da morajo pred odločitvijo o tem odgovoriti na več "kritičnih vprašanj".

"Putin poskuša odlašati, češ da je potrebna skrbna študija, preden lahko pride do prekinitve ognja. A svet mora videti ukrepanje, ne študije ali praznih besede in nesmiselnih pogojev. Moje sporočilo Kremlju ne bi moglo biti bolj jasno - Ustavite barbarske napade na Ukrajino, enkrat za vselej, in privolite v prekinitev ognja zdaj," je Starmer še dejal pred današnjim srečanjem.