V Mariupolu naj bi umrlo precej več civilistov, kot so predvidevali do sedaj, je dejala vodja misije ZN za človekove pravice v Ukrajini Matilda Bogner. Pojasnila je, da varnostne razmere za zdaj še niso omogočale individualnega dokumentiranja primerov smrti civilistov.
Njena 60-članska ekipa naj bi do zdaj zabeležila skoraj 4000 smrti civilistov, resnično število pa je verjetno večje za več tisoč mrtvih. "Mariupol je velika črna luknja. Predvidevamo, da je tam na tisoče mrtvih civilistov, ki so umrli zaradi spopadov," je poudarila. Njena strokovna skupina je od začetka ruske invazije v Ukrajini dokumentirala številne kršitve človekovih pravic. Med njimi bi lahko bili tudi vojni zločini.
Človekove pravice so kršene tudi ljudem, ki nimajo zadostne oskrbe, je dejala vodja misije. V kleti neke šole naj bi na primer umrlo okoli deset starostnikov, ki so bili tam ujeti več tednov. Vedno znova dobivajo tudi poročila o posilstvih, večinoma deklic in žensk, pa tudi dečkov in moških.
Najmanj 204 ljudi naj bi iz mesta odpeljali proti njihovi volji, in sicer 169 moških, 34 žensk in enega dečka. Storilci so bili skoraj izključno ruski vojaki in z njimi povezane skupine. Obstajajo tudi verodostojna poročila, da so bili ruski vojaki v ukrajinskem priporu trpinčeni in mučeni. Bognerjeva je kritizirala tudi nameščanje težkega orožja v šole, kar naj bi počeli ruski in ukrajinski vojaki.
V jeklarni Azovstal v Mariupolu ostaja še najmanj sto civilistov, je dejal ukrajinski uradnik. Dejstvo, da so civilisti še vedno tam, "ne zmanjšuje števila napadov okupatorja", je dejal Petro Andriuščenko, svetovalec župana mesta.
Kot je še povedal, so topovi in letala v ponedeljek ves dan obstreljevali obrat. Svetovalec župana, ki trenutno sicer ni v Mariupolu, vendar ohranja stike z ljudmi tam, je dejal, da so ruski poskusi vdora v jeklarno še naprej neuspešni, poroča CNN.
Ob koncu tedna so ukrajinske oblasti sporočile, da so iz Azovstala evakuirali vse ženske, otroke in starejše. Večina preostalih civilistov naj bi bila moških.
Odesa tarča več ruskih raketnih napadov
Ukrajinsko priobalno mesto Odesa je bilo medtem v ponedeljek zvečer tarča ruskih raketnih napadov, sporočajo ukrajinske oblasti. V napadih, ki naj bi uničili dva hotela in nakupovalno središče, je umrla ena oseba, poroča ameriška mreža CNN.
Predstavnik za odnose z javnostmi regionalne vojaške uprave Sergej Bratčuk je dejal, da so ruske sile v letalskem napadu na hotela uporabile hipersonične rakete.
Iz dosedanjih poročil ni jasno, zakaj je ruska vojska izvedla napad na hotela, niti ni podatka o tem, kdo je v njiju bival v času napada, še navaja CNN.
V ponedeljek so ruske sile s sedmimi raketami zadele tudi nakupovalno središče v Odesi, so sporočili predstavniki ukrajinske vojske.
Napadi so se zgodili v času policijske ure, zato so bile ulice prazne, poroča britanska mreža BBC. V ponedeljek je Odeso obiskal predsednik Evropskega sveta Charles Michel, ki se je moral zaradi napadov za nekaj časa zateči na varno.
Ruske sile krepijo prisotnost ob meji v bližini Harkova
Ukrajinska vojska je sporočila, da naj bi ruska vojska, medtem ko ukrajinske sile izvajajo protinapad okoli mesta Harkov, krepila svojo pristnost na severni meji.
"Sovražnik določene sile in sredstva zračne obrambe v regiji Belgorod (v Rusiji) ohranja v stanju popolne pripravljenosti," so sporočili iz generalštaba in dodali, da "svoja prizadevanja še naprej usmerjajo v obrambo zasedenih meja". Harkov, drugo največje mesto Ukrajine, leži približno 39 kilometrov od meje z rusko regijo Belgorod.
V Izjumu našli trupla 44 civilistov
Med ruševinami stavbe v ukrajinskem mestu Izjum pa so danes našli trupla 44 civilistov. Petnadstropna stavba se je zrušila marca, ko so se prebivalci skrivali v kleti pred ruskim bombardiranjem. Toda reševalci so šele zdaj prišli do trupel, poroča BBC. Obstaja bojazen, da bi se lahko število smrtnih žrtev še povečalo, saj je bila tarča napada še ena stavba v isti ulici.
Ukrajinski obveščevalci: Ukradena pšenica je že v Sredozemlju
Ukrajinska obveščevalna služba je sporočila, da je pšenica, ki so jo ruske čete ukradle na zasedenih območjih Ukrajine, že v Sredozemlju, najverjetnejša destinacija pa je Sirija. Da ruske sile kradejo kmetijsko opremo in na tisoče ton žita ukrajinskim kmetom na območjih, ki so jih zasedli, ter namerno obstreljujejo skladišča hrane, je pred dnevi poročal CNN. Pojav se je v zadnjih tednih, ko so ruske enote zaostrile svoje položaje nad delom ruralnih regij Herson in Zaporožje na jugu države, še bolj razširil. Setev na številnih območjih je od takrat prekinjena ali opuščena.
Ameriški obveščevalci: Putin bi lahko uvedel vojno stanje v Rusiji
Nacionalna direktorica za obveščevalne dejavnosti ZDA Avril Haines je na zaslišanju v ameriškem senatu menila, da bi lahko Vladimir Putin v Rusiji uvedel vojno stanje v podporo svojih ambicij v Ukrajini. "Sedanji trend razvoja dogodkov povečuje verjetnost, da bo predsednik Putin sprejel bolj drastične ukrepe, vključno z uvedbo vojnega stanja v Rusiji, preusmeritev ruske industrijske proizvodnje ali celo zaostrovanje vojaških možnosti, da bo sprostil vire, ki jih potrebuje, da bi dosegel svoje cilje," je dejala. Ocenila je, da se bodo zadeve v naslednjih mesecih premaknile v bolj nepredvidljivo smer in se še dodatno zaostrovale.
Ocenila je tudi, da Putin najverjetneje ne bo uporabil jedrskega orožja, razen če se bo Rusija soočila s z resno grožnjo svojemu obstoju. Sicer pa je dejala, da Putin ne bo končal vojne v Donbasu, torej v vzhodnih ukrajinskih pokrajinah Doneck in Lugansk, ampak namerava postaviti most do Pridnesterja. Zaradi tega se pripravlja na podaljšan spopad, med katerim želi uresničiti svoje cilje onkraj Donbasa. Po njeni oceni Putin meni, da je Rusija bolj zmožna in voljna zdržati izzive vojne kot pa njeni nasprotniki. Verjetno tudi računa na to, da bo odločnost ZDA in EU oslabila, ko bodo pomanjkanje hrane, inflacija in cene energije postali vse hujši problem.
Natova letala v pripravljenosti
Nato je danes sporočil, da ima kot odgovor na rusko invazijo na Ukrajino ves čas v pripravljenosti do 30 letal. Objavili so fotografijo zemljevida držav vzhodne Evrope, na katerem so označili, za kakšen tip letal gre.
Biden podpisal nov program pomoči Ukrajini
Ameriški predsednik Joe Biden je v ponedeljek podpisal zakon, ki oživlja program pomoči evropskim zaveznikom v času druge svetovne vojne. Zakon oživlja strategijo predsednika Franklina Roosevelta iz leta 1941, s katero so ZDA v Evropo pošiljale orožje in drugo opremo v zameno za najem vojaških oporišč.
Biden je pred podpisom zakona ruskega predsednika posredno primerjal z nacističnim voditeljem Nemčije Adolfom Hitlerjem, ko je dejal, da Putinova vojna znova prinaša namerno uničenje Evrope. Bidnov program bo pomagal Ukrajini in evropskim zaveznikom z dodatnimi milijardami dolarjev sredstev za boj proti Rusiji.
Demokrati za začetek pripravljajo 40 milijard dolarjev (okoli 37 milijard evrov) vojaške in humanitarne pomoči, Biden pa je zaprosil le za 33 milijard. Bidnov ukrep je odgovor ZDA na Putinovo proslavljanje zmage nad nacizmom v ponedeljek.
Biden je dejal, da je bila dosedanja ameriška pomoč ključna za uspehe Ukrajine v boju proti Rusiji. Pozval je kongres, naj ukrepa takoj, ker se mudi in si ne morejo privoščiti čakanja.
Obrambni minister Lloyd Austin je z državnim sekretarjem Antonyjem Blinknom v pismu kongresu prosil za ukrepanje pred 19. majem, ko bo zmanjkalo sredstev iz doslej odobrenih skladov. Pentagon je iz doslej odobrene pomoči v orožju, vredne 3,5 milijarde dolarjev, porabil vse razen 100 milijonov dolarjev.
Predlog zakona, ki ga je Biden podpisal v ponedeljek, je v predstavniškem domu in senatu dobil veliko podporo obeh strank. V predstavniškem domu je bilo proti le deset republikancev, v senatu pa je bil potrjen brez glasovanja. "Ko predsednik Putin in Rusi slavijo dan zmage, ruske sile izvajajo vojne zločine in grozodejstva v Ukrajini in povzročajo nepotrebna trpljenje ter uničenje. Putin izkrivlja zgodovino s tem, ko skuša opravičiti neizzvano in neupravičeno vojno," je dejala tiskovna predstavnica Bele hiše Jen Psaki.
Nemška zunanja ministrica nenapovedano obiskala Ukrajino
Nemška ministrica za zunanje zadeve Annalena Baerbock je med nenapovedanim obiskom Ukrajine odpotovala v Irpin in Bučo, kjer naj bi ruske sile po trditvah ukrajinskih oblasti izvedle poboje civilistov. V Kijevu jo je sprejel ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in se ji zahvalil za podporo Nemčije. Za Ukrajino je zelo pomembno, da je Nemčija solidarna z ukrajinskim narodom, je po pogovorih sporočil Zelenski.
Baerbockova je v Kijevu znova odprla nemško veleposlaništvo, ki bo za zdaj, kot je dejala, delovalo omejeno. Kot poroča nemška agencija dpa, je Zelenskega tudi obvestila, da se bo v nekaj dneh začelo usposabljanje ukrajinskih vojakov za uporabo sodobnih havbic 2000, ki jih bo Nemčija skupaj z Nizozemsko dobavila Ukrajini.
V Kijevu je Baerbockovo sprejel tudi ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba, ki je po pogovorih izjavil, da je Kijev hvaležen Berlinu za spremembo stališča do Moskve ter za spremembo stališča glede ruskega naftnega embarga in dobave orožja Ukrajini.
"Rad bi se zahvalil Nemčiji, ker je spremenila svoje stališče glede številnih vprašanj. Nemčija je spremenila svoje stališče glede dobave orožja Ukrajini in (...) napovedala začetek nove politike do Rusije," je dejal na skupni novinarski konferenci z Baerbockovo. Zahvalil se je tudi Berlinu, ker je podprl uvedbo embarga na rusko nafto.
Na obisku v Ukrajini se je Baerbockovi pridružil tudi nizozemski zunanji minister Wopke Hoekstra. V Buči sta se srečala s tamkajšnjimi prebivalci. Kot je znano, je bila Buča pod nadzorom ruske vojske, dokler se niso ruske sile pred enim mesecem umaknile s severa Ukrajine. Ob vrnitvi kraja pod nadzor Ukrajine so našli več trupel civilistov, za kar ukrajinske oblasti krivijo rusko vojsko.
Hoekstra pa je po Twitterju sporočil, da je obiskal Irpin, še en kraj v neposredni bližini Kijeva, kjer naj bi ruska vojska prav tako izvajala grozodejstva. Šef nizozemske diplomacije je v sporočilu izpostavil, da njegova vlada finančno in s forenzičnimi strokovnjaki pomaga pri preiskavah Mednarodnega kazenskega sodišča in Združenih narodov v zvezi z domnevnimi zločini ruske vojske.
Annalena Baerbock iz vrst nemških Zelenih je najvišja predstavnica nemških oblasti, ki je obiskala Ukrajino od začetka vojne. Kijev je nameraval aprila obiskati nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier, a je ukrajinska stran na hitro preklicala vabilo, ker naj bi v preteklosti zagovarjal Rusiji naklonjeno zunanjo politiko. V Berlinu so incident označili za veliko žalitev. Kmalu zatem so v Kijev povabili nemškega kanclerja Olafa Scholza, ki pa je vabilo zaradi incidenta zavrnil. Iz urada nemškega predsednika so prejšnji teden sporočili, da se je Steinmeier slišal z ukrajinskim kolegom Zelenskim, ko naj bi tudi rešila spor glede neuspelega obiska v Kijevu.
