Od začetka ruske invazije na Ukrajino februarja 2022 so Evropska unija, članice skupine G7 in Avstralija v okviru sankcij proti Moskvi zamrznile okoli 260 milijard evrov premoženja ruske centralne banke, od tega približno 210 milijard v EU.
Klirinško-depotne družbe to premoženje upravljajo, pri čemer ustvarjajo prihodke. Z zakonodajo, uveljavljeno sredi februarja, morajo tiste, ki imajo na računih več kot milijon evrov ruskega premoženja, prihodke ločeno upravljati in beležiti. To je trenutno le belgijska družba Euroclear.
Ta bo morala prihodke dvakrat letno nakazati EU, ki bo 90 odstotkov namenila za sofinanciranje dobav orožja Ukrajini v okviru evropskega mirovnega instrumenta (EPF). Deset odstotkov bi medtem v okviru proračuna EU namenili za podporo ukrajinski obrambni industriji in povojni obnovi države.
Klirinško-depotne družbe bodo sicer lahko okoli deset odstotkov svojega finančnega prispevka začasno zadržale za upravljanje tveganj, povezanih z vojno.
Belgijska ministrica za zunanje in evropske zadeve Hadja Lahbib, katere država predseduje Svetu EU, je povedala, da je bilo sprejemanje zakonodaje dolgotrajno delo, ki pa se je danes zaključilo. "Govorimo o okoli treh milijardah evrov, ki bi morale biti Ukrajini na voljo do julija," je dejala ob prihodu na današnje zasedanje v Bruslju.
Začetki razprave o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja za pomoč Ukrajini segajo v drugo polovico leta 2022, pri čemer se je sprva omenjalo predvsem, da bi ga namenili za povojno obnovo Ukrajine.
Konec februarja letos pa se je predsednica komisije Ursula von der Leyen zavzela za to, da bi prihodke od upravljanja tega premoženja uporabili za skupne nakupe vojaške opreme za Kijev.
KOMENTARJI (251)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.