"Srce mi bo ponorelo," je Katerina Prokopenko zapisala skupaj s simbolom objokanega obraza in rdečega srca. Na Twitterju je namreč objavila najnovejšo fotografijo, ki prikazuje njenega moža Denisa Prokopenka, poveljnika bataljona Azov, in njegove soborce iz Mariupola. "Sreča je: da sem v svojem življenju spoznala Denisa in da ga vidim svobodnega," je pripisala na vrh slike.
Njena objava je zbrala že več kot 38.000 všečkov in več kot 1200 komentarjev, v katerih ji sledilci čestitajo in jo opominjajo tudi na njeno lastno zagnanost, za katero pravijo, da je njenega moža pomagala ohraniti pri življenju.
Ruske sile so ukrajinske borce iz Mariupola zajele konec maja in zdelo se je, da za te vojne ujetnike ne bo nobenega usmiljenja. Potem pa je v sredo nenadoma odjeknila novica, da so tudi njih vključili v izmenjavo. Ukrajina in Moskva sta namreč izvedli najobsežnejšo izmenjavo ujetnikov doslej. V zameno za tesnega zaveznika Kremlja Viktorja Medvedčuka in 55 drugih ujetnikov je Moskva Kijevu izročila več kot 215 ljudi, med katerimi so tudi tuji državljani in pa borci iz Mariupola.
Večina se je že vrnila v Ukrajino, pet poveljnikov, med njimi Prokopenka, Sergija Volinskega in Svjatoslava Palamarja, pa so prepeljali v Turčijo. Tam naj bi "udobno in varno počakali do konca vojne pod osebnim protektoratom turškega predsednika", je na Twitterju zapisal beloruski opozicijski medij Nexta. Očitno je bil to del dogovora o izmenjavi, da se tako ne bi mogli vrniti na fronto. Niso torej še popolnoma svobodni, vendar so živi in se ne bodo postarali v ruskem zaporu.
Iz Ankare so se preko videokonference oglasili ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu, spremljala pa sta jih notranji minister Denis Monastirski in vodja vojaške obveščevalne službe Kirilo Budanov. "Tako zelo so izčrpani, vendar sem tako vesela, da jih vidim žive: njega in njegove prijatelje," je Prokopenkova žena zapisala v drugi objavi ob moževih fotografijah iz turške prestolnice.
Potrdila je tudi, da je med izpuščenimi ujetniki tudi prav tako znani mariupolski borec Bogdan Krotevič z vzdevkom Tavr, ki je že v Ukrajini. Opozorila pa je, da to še ni konec: "Številni so še vedno v ujetništvu. Moje prijateljice Julija, Olga in ostale čudovite ženske danes niso videle svojih mož. Vsi skupaj bomo še naprej nadaljevali boj za vse vojne ujetnike iz Azovstala," je zatrdila.
In če je Denis Prokopenko postal junak v podzemlju, je njegova žena v očeh številnih ljudi postala junakinja na Zemlji. Po njegovem ujetništvu je namreč zagnala obsežno kampanjo, tako na družbenih omrežjih kot v živo, da bi pomagala rešiti svojega moža. Da ne smejo pozabiti na ujetnike iz Azovstala, je skupaj z drugimi ženami opozarjala s številnimi akcijami.
Nagovarjala svetovne voditelje in papeža
Od ustanovitve fundacije za zbiranje denarja do postavitve inštalacije v mirnem Kijevu, katere namen je bil civiliste opozoriti, da je bilo treba za njihovo življenje v udobju plačati visoko ceno, zato se morajo zdaj tudi oni boriti za branilce iz Azovstala. Tekla je na maratonu, se udeležila številnih protestov in opravila številne intervjuje.
V spremstvu nekdanje ukrajinske evrovizijske zmagovalke Ruslane so žene ukrajinskih vojakov odpotovale v Istanbul, da bi na novinarski konferenci nagovorile turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, tudi kitajskega predsednika Ši Džinpinga so prosile, naj ukrepa kot posrednik. Prokopenkova je odšla v Vatikan in za posredovanje prosila papeža Frančiščka, sestala se je s člani kabineta poljskega predsednika Andrzeja Dude. Prav ta teden pa se je mudila tudi v ZDA, kjer je obiskala ameriške kongresnike in senatorje. Nikoli ni dovolila, da bi svet pozabil na mariupolske borce.
Zgodba Azovstala
Po ruski invaziji v Ukrajino 24. februarja letos se je najprej na udaru znašel Mariupol, pristaniško mesto na jugu Ukrajine. Po nekaj tednih srditih bojev se je spremenilo v ruševine, vendar ruske sile dolgo časa niso mogle vzpostaviti popolnega nadzora nad mestom, saj je tam ostajala ena neosvojljiva trdnjava, jeklarna Azovstal.
Na stotine vojakov, ki so se skrili v njeno notranjost, je vključevalo marince, pripadnike nacionalne garde (vključno z bataljonom Azov), obmejne straže, policije in enote teritorialne obrambe. Tedne so preživeli v podzemnih bunkerjih prostranega kompleksa, ki je bil zasnovan za preživetje jedrske vojne. Za mnoge Ukrajince je Azovstal predstavljal simbol odpora, tamkajšnje borce pa je situacija spremenila v narodne heroje.
Z videosporočili ukrajinskemu predsedniku Zelenskemu in svetovnim voditeljem so se iz podzemlja večkrat oglasili poveljnik bataljona Azov Prokopenko, njegov namestnik Palamar in poveljnik marincev Volinski, ki so pozivali, naj jim zagotovijo evakuacijo v tretjo državo. Opozarjali so, da so v zakloniščih tudi civilisti, delavci Azovstala in družine vojakov. Po mukotrpnih pogajanjih so te nazadnje vendarle evakuirali, vojaki pa so ostali.
Rusija je ukrajinske branilce večkrat pozvala, naj odložijo orožje in se predajo, kar naj bi jim zagotovilo preživetje, vendar tega niso storili, dokler jim tega ni naročil Kijev. "Fantje so danes prejeli jasen signal od vojaškega poveljstva, da lahko izstopijo in rešijo svoja življenja," je predsednik Zelenski 20. maja dejal za ukrajinsko televizijsko postajo.
Postali so vojni ujetniki
Azovstal je padel in Rusija je v trimesečni bitki za osvojitev ukrajinskega pristaniškega mesta Mariupol razglasila zmago, potem ko je prizorišče zapustilo še zadnjih 531 ukrajinskih vojakov. Slike njihove predaje, vkrcanja na avtobuse in prizore iz ujetništva na ozemlju samooklicane Ljudske republike Doneck je rusko obrambno ministrstvo čez nekaj dni poslalo v svet.
Bataljon Azov, ki je bil leta 2014 ustanovljen kot prostovoljna milica, zdaj pa je enota nacionalne garde, je bil nekoč povezan s skrajno desnico. Urad ruskega generalnega tožilca je zato zaprosil vrhovno sodišče države, naj bataljon razglasi za "teroristično organizacijo", njegovi borci pa tako ne bi bili deležni obravnave običajnih vojnih ujetnikov.
Leta 2014 ustanovljeni bataljon je bil že večkrat predmet polemik zaradi domnevnih povezav s skrajno desnimi skupinami in neonacistično ideologijo, pozneje pa je uradno postal del ukrajinskih oboroženih sil. Ruski predsednik Vladimir Putin je prav tovrstne enote navedel kot razlog, zakaj je sploh začel "specialno vojaško operacijo za denacifikacijo Ukrajine". Rusko vrhovno sodišče je na začetku avgusta bataljon Azov nato res označilo za teroristično skupino, odločitev pa je ruskim oblastem omogočila, da pripadnikom bataljona izrečejo dolge zaporne kazni.
