Enotnega mnenja o tem, kaj se ob zadnjem dogajanju plete v glavi ruskega predsednika, seveda ni. Je pa nekaj različnih mnenj – od tistih, da je mogoče stopiti predaleč, pa do tistih, da se ne bi smeli pustiti ustrahovati navideznim črtam, saj je na kocki svet, kot ga poznamo. Da pa bi morala Rusija dobiti zagotovilo, da je varna znotraj svojih priznanih meja.
Četudi so zadnje zahodne obljube veliko več, kot je Ukrajina imela še pred nekaj dnevi, v Kijevu še niso zadovoljni. Za boj z Vladimirjem Putinom želijo več, čeprav se je zgodil preboj v vojaški pomoči, potem ko je nemški kancler Olaf Scholz odobril dobavo tankov leopard 2 Kijevu, ZDA pa so potrdile, da bodo poslale 31 tankov M1 Abrams.
A v Kijevu pravijo, da so obljube o tankih le začetek, ponovili so pozive k dobavi lovskih letal in raket dolgega dosega za boj proti ruskim silam.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je tako v intervjuju za Sky News dejal, da je ruski predsednik nihče in dodal, da ga ne zanimajo mirovni pogovori z njim.
Ko je govoril o pričakovani novi ruski ofenzivi, pa je dodal: "Vidimo, da so njihovi napadi močnejši. Izgubljajo veliko ljudi, ampak to jih ne gane. Štejemo njihove izgube. Na tisoče vojakov samo vržejo v mlin za meso."
Generalni sekretar Nata je medtem dejal, da bo pošiljanje tankov v Ukrajino veliko spremenilo, povečalo bo sposobnost države, da zmaga v vojni. Jens Stoltenberg je za BBC Radio 4 še ponovil, da bodo Ukrajini stali ob strani, dokler bo potrebno.
Toda kje je zdaj meja zahodne pomoči, rdeča črta, o kateri je večkrat govoril Vladimir Putin, ki je že tudi rožljal z jedrskim orožjem?
'Putin bo trdil, da rdeče črte obstajajo ... A grožnje so bile prazne'
Stanje je med drugim za CNN pod drobnogled vzel Nigel Gould-Davies, nekdanji veleposlanik Združenega kraljestva v Belorusiji, pred tem pa je delal tudi na britanskem veleposlaništvu v Moskvi.
Gre za diplomata, ki je tudi avtor članka za The New York Times z naslovom "Putin nima rdeče črte". Marsikdo se namreč boji, da bi prestop te rdeče črte povzročil eskalacijo vojne, v najslabšem primeru pa bi Putin uporabil jedrsko orožje.
Gould-Davies meni, da je to napačen pristop. "Putin bo trdil, da takšne rdeče črte obstajajo, a njegove ponavljajoče se grožnje o uporabi jedrskega orožja – vse od začetka invazije – so bile prazne. Vse odločitve, ki jih sprejme, bodo vedno odvisne od tega, kako bo ocenil tveganje v primerjavi s koristmi," je dejal za CNN.
Gould-Davies sicer ne pravi, da moramo povsem odmisliti možnost jedrske eskalacije. "Tveganje ni ničelno, vendar se ne smemo osredotočati na to, kaj bi ga lahko spodbudilo k temu koraku. Prepričajmo ga raje, da bodo, če prekrši ta tabu in uporabi jedrsko orožje, posledice zanj katastrofalne."
Na vprašanje, ali je prišlo do postopne spremembe v odnosu Zahoda do vojne – od "Pošljimo nekaj orožja" do "Dajmo jim tisto, kar potrebujejo za zmago v vojni" – pa Gould-Davies pravi, da se je to dejansko zgodilo: "To je deloma posledica vztrajnosti, junaštva in prilagodljivosti Ukrajincev." Deloma pa je posledica porasta zavedanja, kaj je na kocki: "Vse, kar ni ukrajinska zmaga, pomeni, da je Rusija v boljši situaciji, kot je bila pred invazijo. In takšen izid bi bil popolnoma nevzdržen. Poslal bi signal, da je agresija nagrajena, kar bodo opazili po vsem svetu – tudi na Kitajskem."
Ocenjuje še, da bi izid, v katerem bi Rusiji uspelo pridobiti trajen nadzor na ukrajinskih ozemljih, vodil le do tega, da bo Putin na neki točki izvedel tretji poskus invazije – kot po prvem leta 2014, ko je zasedel in obdržal polotok Krim.
Kje je rdeča črta Rusov in zakaj Rusija potrebuje zagotovilo, da je znotraj svojih meja varna?
Uredniški odbor New York Timesa medtem v daljši analizi ocenjuje, da bi ZDA in zavezniki morda sprejeli tudi manj ambiciozne cilje, kot je popoln izgon Rusije, da pa gre za vprašanje, ki je pravzaprav brezpredmetno, dokler Putin ne pokaže nikakršne pripravljenosti na pogajanja.
Menijo sicer, da prihajamo v kritično fazo vojne: "Medtem ko se Putin vedno bolj poglablja v zasledovanje svojih zablod, je ključnega pomena tudi, da se Rusi zavedajo, kaj se počne v njihovem imenu in kako to uničuje njihovo prihodnost."
Če se to dogaja, je sicer težko vedeti, nemogoče se je namreč dokopati do podatka, koliko jih verjame v vojno, koliko pa jih enostavno raje molči. Neodvisni mediji so bili zadušeni, na tisoče protestnikov je bilo aretiranih in številni tuji dopisniki so morali oditi, ko je postalo nezakonito oporekati uradnemu stališču o vojni.
A po drugi strani propagandni stroj še deluje in širi pripovedi o junaškem ruskem boju proti silam fašizma in razuzdanosti, v katerem je zahodno orožje samo še en dokaz, da je Ukrajina posrednik Zahoda, da se Rusiji odvzame njeno usodo in veličino.
Tako da obstaja tudi vprašanje, kje je rdeča črta Rusov? Prav jasna najbrž ni, saj se država že dolgo sooča s sankcijami, številni Rusi pa so očitno pozabili, da jim Putinovo vračanje izolacije in represije, po čemer je bila znana že sovjetska oblast, jemlje priložnost za boljše življenje.
"Edini stabilen, vztrajen rezultat, ki ščiti varnost Zahoda ter mednarodno pravo in moralo, je, da Rusija izgubi. A pomembno je tudi, da Zahod Rusiji zagotovi, da jih nihče ne bo ogrožal, če se bo umaknila v svoje mednarodno priznane meje. To bo tudi varen in stabilen izid za Rusijo," pa pravi Gould-Davies za CNN.
Norčevanje iz tankov kot taktika, da se rdečo črto nekoliko prestavi
Nemški Focus medtem ocenjuje, da je v sicer zaničljivih izjavah Kremlja na račun novih tankov moč zaznati strah. Po analizi Inštituta ISW to kaže predvsem stavek tiskovnega predstavnika Kremlja Dmitrija Peskova. Govoril je o neuspehu na tehnološki ravni in dejal: "Potencial, ki ga ti tanki dajejo ukrajinski vojski, je očitno precenjen."
Zakaj ISW meni tako? Pri dobavah podobnega obsega, kot so zračni obrambni sistemi Patriot ali raketometi Himars, je namreč Kremelj vedno govoril o eskalaciji vojne. Toda Kremelj in državni vojaški blogerji trenutno omalovažujejo dobavo tankov. Po mnenju ISW je to jasen znak, da tanki skrbijo Kremelj veliko bolj, kot javno priznava.
Nekateri analitiki pa tudi menijo, da norčevanje iz tega orožja Moskvi daje možnost, da pošiljke ne označi za ultimativni prestop rdeče črte.
Rusi naj ugibajo o rdečih črtah Zahoda
Ne bi pa smele skrbi zaradi rdeče črte hromiti dejanj Zahoda, za The Hill meni veteran vietnamske vojne Jim Jones: "Rusov ni smiselno obveščati o omejitvah pomoči ZDA Ukrajini. Vendar smo od začetka tega konflikta dali vedeti vse o omejitvah ali rdečih črtah, ki smo jih uvedli za našo pomoč tej oblegani državi. Politika je povzročila nepotrebne izgube življenj v Ukrajini. Strategija rdeče črte je resno ovirala zmožnost Ukrajine, da se zoperstavi vse bolj barbarskemu ravnanju Rusije."
"ZDA in Nato se morata obrniti za 180 stopinj in ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu sporočiti, da opuščamo vse rdeče črte in da bomo odslej zagotovili vso potrebno podporo za obrambo pred naraščajočo rusko grožnjo. Če se zdi, da je treba ohraniti določene omejitve, jih je treba ohraniti tajne. Pustimo Rusom ugibati. Naj načrtujejo in se pripravijo na vse možnosti. Zakaj bi jim dajali informacije, ki so bistvenega pomena za oblikovanje njihove strategije, z objavo vsega, česar ne bomo storili ali ne bomo posredovali," se sprašuje.
'Ne bo uporabil jedrskega orožja'
Tudi nekdanji britanski premier Boris Johnson zavrača strahove, da bi pošiljanje tankov in naprednega topništva povzročilo stopnjevanje in potencialno jedrsko vojno.
"Putin želi to predstaviti kot jedrski spopad med Natom in Rusijo. Nesmisel. Ne bo uporabil jedrskega orožja. Je kot debeluh v Dickensu, hoče, da se nam naježi koža. Želi, da o tem razmišljamo ... Tega ne bo nikoli storil," je dejal v Davosu.
Johnson je menil, da je grožnja gospodarske paralize v odgovor na jedrski napad, pa tudi izguba podpore njegovih zaveznikov, zlasti Indije in Kitajske, dovolj, da se Putina odvrne od uporabe jedrskega orožja.
Johnson tako meni, da Zahod preveč skrbi, kaj si misli Putin, in pravi, da bi morale ukrajinske zaveznice nehati skrbeti za kremlinologijo.
"Naša naloga ni, da smo njegovi politični svetovalci. Ni naša naloga, da skrbimo za njegovo kariero ali za to, kdo bo naslednji," je dodal.
Kje torej je rdeča črta? 'Obstaja tveganje precenjevanja Putinove racionalnosti'
Medtem pa priznani analitik Alexander Gabuev, višji sodelavec Fundacije Carnegie za mednarodni mir, izpostavlja potencialno zaskrbljujoče znake trenutnega stanja duha Vladimirja Putina.
"Putinova pripomba o ukrajinskih nacionalistih, ki streljajo ukrajinske vojake v hrbet, da bi jim preprečili prebeg, ponazarja izziv, s katerim se soočata Kijev in Zahod: nepremišljen, čustven voditelj, ki se je zaprl v strašen informacijski balon," je dejal.
V seriji objav na Twitterju je navedel vrsto primerov, v katerih Putinove izjave kažejo slabo razumevanje resničnosti.
"Zakaj je to pomembno? Ker nekatere ključne odločitve, ki jih Kremelj sprejema glede vojne, lahko temeljijo na enako kakovostnih informacijah, kot jih je danes delil Putin. Ta resničnost mora biti vidna v tihih razpravah, ki jih imajo zahodni podporniki Ukrajine z voditelji v Kijevu."
"Obstaja tveganje precenjevanja Putinove racionalnosti in zanemarjanja njegovega naraščajočega odmika od resničnosti, ko skušamo znova začrtati rdeče črte Moskve. Zahodu je do zdaj to uspelo na odločen, a previden način, pri čemer se je izogibal apokaliptičnim scenarijem," je opozoril.
